nadoknáditi -im dov. (á ȃ)
napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu; nadomestiti: primanjkljaj so hitro nadoknadili; nadoknaditi zamujeno / kdo bo nadoknadil škodo plačal, povrnil
// zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: ker s poklicnim delom ni zadovoljen, skuša to drugače nadoknaditi
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
nadolgočásiti -im [nadou̯gočasiti] dov. (á ȃ)
ekspr. v veliki meri povzročiti komu dolgčas: zelo jo je nadolgočasil
ekspr. v veliki meri povzročiti komu dolgčas: zelo jo je nadolgočasil
- nadolgočásiti se
v dolgočasenju doseči veliko mero: ob tej knjigi se je pošteno nadolgočasil
SSKJ²
nadoméstek -tka m (ẹ̑)
navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega: sintetični nadomestek / nadomestek za surovine / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži
♦ ekon. denarni nadomestek kar prevzame, ima funkcijo plačilnega sredstva, a ni splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; denar, katerega dejanska snovna vrednost ne ustreza njegovi nominalni vrednosti
// nav. ekspr. nadomestilo: prevod je navadno le skromen nadomestek originala / dati kaj za nadomestek / izplačati nadomestek
navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega: sintetični nadomestek / nadomestek za surovine / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži
♦ ekon. denarni nadomestek kar prevzame, ima funkcijo plačilnega sredstva, a ni splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; denar, katerega dejanska snovna vrednost ne ustreza njegovi nominalni vrednosti
// nav. ekspr. nadomestilo: prevod je navadno le skromen nadomestek originala / dati kaj za nadomestek / izplačati nadomestek
SSKJ²
nadomésten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: nadomestna dejavnost / nadomestni deli; nadomestne surovine / nadomestno stanovanje
// ki začasno prevzame funkcijo, delo koga drugega: nadomestna igralka / svojo nadomestno mater je imel kar rad
♦ jezikosl. nadomestna osnova osnova, ki z drugo, glede na izvor različno osnovo sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; pravn. nadomestna kazen kazen, pri kateri se neizterljiva, neplačana denarna kazen spremeni v zaporno; nadomestna stvar stvar, ki se da nadomestiti z drugo stvarjo iste vrste, da se izpolni določena obveznost; nadomestne volitve volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve poslanskega mesta; ptt nadomestna izročitev izročitev pisma, pošiljke kakemu sorodniku, družinskemu članu naslovljenca, ker je naslovljenec odsoten
2. bot. ki zraste iz starega tkiva: nadomestni poganjek, popek; nadomestne korenine
1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: nadomestna dejavnost / nadomestni deli; nadomestne surovine / nadomestno stanovanje
// ki začasno prevzame funkcijo, delo koga drugega: nadomestna igralka / svojo nadomestno mater je imel kar rad
♦ jezikosl. nadomestna osnova osnova, ki z drugo, glede na izvor različno osnovo sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; pravn. nadomestna kazen kazen, pri kateri se neizterljiva, neplačana denarna kazen spremeni v zaporno; nadomestna stvar stvar, ki se da nadomestiti z drugo stvarjo iste vrste, da se izpolni določena obveznost; nadomestne volitve volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve poslanskega mesta; ptt nadomestna izročitev izročitev pisma, pošiljke kakemu sorodniku, družinskemu članu naslovljenca, ker je naslovljenec odsoten
2. bot. ki zraste iz starega tkiva: nadomestni poganjek, popek; nadomestne korenine
SSKJ²
SSKJ²
nadomestílo -a s (í)
1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: najti, poiskati si nadomestilo; lepota je slabo nadomestilo poštenosti / zabava ne more biti nadomestilo za ustvarjalno življenje / ekspr. kar hitro je našel nadomestilo za pobeglo ženo / to ji je dal v nadomestilo za storjeno škodo / delati poskuse z nadomestilom z nadomestki
2. znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: nadomestilo znaša pet tisoč evrov; izplačati nadomestilo; nadomestilo v obliki kredita / denarno, finančno nadomestilo
♦ pravn. nadomestilo za osebni dohodek znesek, ki se dobi za čas bolezenskega, letnega dopusta, začasne brezposelnosti; nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec
1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: najti, poiskati si nadomestilo; lepota je slabo nadomestilo poštenosti / zabava ne more biti nadomestilo za ustvarjalno življenje / ekspr. kar hitro je našel nadomestilo za pobeglo ženo / to ji je dal v nadomestilo za storjeno škodo / delati poskuse z nadomestilom z nadomestki
2. znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: nadomestilo znaša pet tisoč evrov; izplačati nadomestilo; nadomestilo v obliki kredita / denarno, finančno nadomestilo
♦ pravn. nadomestilo za osebni dohodek znesek, ki se dobi za čas bolezenskega, letnega dopusta, začasne brezposelnosti; nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec
SSKJ²
nadomestítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od nadomestiti: nadomestitev obolelih delavcev z zdravimi / zahtevati odškodnino za nadomestitev škode plačilo, povračilo
glagolnik od nadomestiti: nadomestitev obolelih delavcev z zdravimi / zahtevati odškodnino za nadomestitev škode plačilo, povračilo
SSKJ²
nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dov., nadomésti; nadoméstil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo
a) koga drugega: pri tem delu stroj ne more nadomestiti človeka; on bo nadomestil obolelo delavko
b) česa drugega iste vrste: železobetonski most je nadomestil lesenega / nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje; v tem filmu skuša slika nadomestiti besedilo
// navadno v zvezi s s, z napraviti, da kaj drugega prevzame, dobi položaj, funkcijo česa: nadomestiti tujo besedo z domačo; nadomestiti naravno hrano z umetno / pri marsikaterem delu so človeka nadomestili s strojem / umrlega še dolgo ne bomo mogli nadomestiti / teta mu je nadomestila mater / dve deski sta mu nadomestili posteljo
2. napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so bolniku nadomestili kri / primanjkljaj v blagajni so hitro nadomestili; nadomestiti zamujeno / povzročeno škodo mu bo seveda nadomestil plačal, povrnil
// zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: kdor ni deležen ljubezni, skuša to kako drugače nadomestiti / izgubo je nadomestil
// dodati manjkajoče: nadomestiti zalogo v trgovini
1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo
a) koga drugega: pri tem delu stroj ne more nadomestiti človeka; on bo nadomestil obolelo delavko
b) česa drugega iste vrste: železobetonski most je nadomestil lesenega / nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje; v tem filmu skuša slika nadomestiti besedilo
// navadno v zvezi s s, z napraviti, da kaj drugega prevzame, dobi položaj, funkcijo česa: nadomestiti tujo besedo z domačo; nadomestiti naravno hrano z umetno / pri marsikaterem delu so človeka nadomestili s strojem / umrlega še dolgo ne bomo mogli nadomestiti / teta mu je nadomestila mater / dve deski sta mu nadomestili posteljo
2. napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so bolniku nadomestili kri / primanjkljaj v blagajni so hitro nadomestili; nadomestiti zamujeno / povzročeno škodo mu bo seveda nadomestil plačal, povrnil
// zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: kdor ni deležen ljubezni, skuša to kako drugače nadomestiti / izgubo je nadomestil
// dodati manjkajoče: nadomestiti zalogo v trgovini
- nadomeščèn -êna -o tudi nadoméščen -a -o:
manjkajoče šipe so nadomeščene z lepenko
SSKJ²
nadomestljív -a -o prid. (ī í)
ki se da nadomestiti: ta izguba je nadomestljiva / ekspr. vsak človek je nadomestljiv
ki se da nadomestiti: ta izguba je nadomestljiva / ekspr. vsak človek je nadomestljiv
SSKJ²
nadoméstnik -a m (ẹ̑)
star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik: zanj potrebujemo nadomestnika
star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik: zanj potrebujemo nadomestnika
SSKJ²
nadomestováti -újem nedov. (á ȗ)
star. nadomeščati: nadomestuj me, dokler se ne vrnem / pokvarjene dele nadomestovati z novimi / dve deski sta mu nadomestovali posteljo / nadomestovati izgubo
star. nadomeščati: nadomestuj me, dokler se ne vrnem / pokvarjene dele nadomestovati z novimi / dve deski sta mu nadomestovali posteljo / nadomestovati izgubo
SSKJ²
nadoméščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od nadomeščati: nadomeščanje obolelega delavca / nadomeščanje starih strojev z novimi / umetna snov za nadomeščanje stekla / nadomeščanje zamud
glagolnik od nadomeščati: nadomeščanje obolelega delavca / nadomeščanje starih strojev z novimi / umetna snov za nadomeščanje stekla / nadomeščanje zamud
SSKJ²
nadoméščati -am nedov. (ẹ́)
1. začasno imeti položaj, funkcijo
a) koga drugega: nadomeščati direktorja, predsednika; nadomeščati obolelega igralca, učitelja / nadomeščal ga je v vseh zadevah / stroj ne more nadomeščati človeka
b) česa drugega iste vrste: začasno bo ta stranska cesta nadomeščala glavno / prevodi ne morejo enakovredno nadomeščati izvirnikov; v tem stavku nedoločnik nadomešča predmetni odvisnik; umetne snovi vse bolj nadomeščajo naravne / žig nadomešča znamko
// navadno v zvezi s s, z delati, da kaj drugega prevzame, dobiva položaj, funkcijo česa: nadomeščati obrabljene dele z novimi; to rusko črko nadomeščamo z znakom j / le kako bodo nadomeščali padle in ranjene / stric mu je nadomeščal očeta
2. delati, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so mu nadomeščali odtekajočo kri / pomanjkljivo znanje je nadomeščal s pridnostjo in vztrajnostjo / nadomeščati izgube
1. začasno imeti položaj, funkcijo
a) koga drugega: nadomeščati direktorja, predsednika; nadomeščati obolelega igralca, učitelja / nadomeščal ga je v vseh zadevah / stroj ne more nadomeščati človeka
b) česa drugega iste vrste: začasno bo ta stranska cesta nadomeščala glavno / prevodi ne morejo enakovredno nadomeščati izvirnikov; v tem stavku nedoločnik nadomešča predmetni odvisnik; umetne snovi vse bolj nadomeščajo naravne / žig nadomešča znamko
// navadno v zvezi s s, z delati, da kaj drugega prevzame, dobiva položaj, funkcijo česa: nadomeščati obrabljene dele z novimi; to rusko črko nadomeščamo z znakom j / le kako bodo nadomeščali padle in ranjene / stric mu je nadomeščal očeta
2. delati, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so mu nadomeščali odtekajočo kri / pomanjkljivo znanje je nadomeščal s pridnostjo in vztrajnostjo / nadomeščati izgube
SSKJ²
nadométen -tna -o prid. (ẹ̑)
elektr. ki je, se nahaja nad ometom: nadometna vtičnica; nadometno stikalo / nadometna inštalacija inštalacija z vodniki nad ometom
elektr. ki je, se nahaja nad ometom: nadometna vtičnica; nadometno stikalo / nadometna inštalacija inštalacija z vodniki nad ometom
SSKJ²
nàdosében -bna -o prid. (ȁ-ẹ̑)
ki presega posamezniku lastno, osebno: vodijo ga nadosebni interesi; nadosebne sile, vrednote; pesmi z nadosebno tematiko / njegova umetnost je nadosebna in nadčasovna
ki presega posamezniku lastno, osebno: vodijo ga nadosebni interesi; nadosebne sile, vrednote; pesmi z nadosebno tematiko / njegova umetnost je nadosebna in nadčasovna
SSKJ²
nadovezováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar., v zvezi z na naslanjati, navezovati: svojo pripoved nadovezuje pisatelj na stara izročila
zastar., v zvezi z na naslanjati, navezovati: svojo pripoved nadovezuje pisatelj na stara izročila
SSKJ²
nàdpalúbje tudi nàdpálubje -a s (ȁ-ȗ; ȁ-ȃ)
navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: izstrelek je uničil del nadpalubja
navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: izstrelek je uničil del nadpalubja
SSKJ²
SSKJ²
nàdpastírski -a -o prid. (ȁ-í)
nanašajoč se na nadpastirje: nadpastirski blagoslov / nadpastirski prstan
nanašajoč se na nadpastirje: nadpastirski blagoslov / nadpastirski prstan
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1976
- 1977
- 1978
- 1979
- 1980
- 1981
- 1982
- ...
- 6865
- Naslednja »
Število zadetkov: 137290
Dostopnost