Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akopràm vez. (ȁ)
zastar. čeprav
SSKJ²
akopràv vez. (ȁ)
zastar. čeprav
SSKJ²
akorávno vez. (á)
star. čeprav: nekaj zna, akoravno dosti ne
SSKJ²
akórd1 -a m (ọ̑)
skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja
♦ glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
SSKJ²
akórd2 -a m (ọ̑)
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
SSKJ²
akordánt -a m (ā á)
kdor oddaja delo na akord:
SSKJ²
akórden1 -dna -o (ọ̑)
pridevnik od akord1: akordna glasbila
SSKJ²
akórden2 -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na akord2: akordna mezda; ugodne akordne postavke / akordno delo
SSKJ²
akórdeon -a m (ọ̑)
klavirska harmonika:
SSKJ²
akordêr -ja m (ȇ)
kdor dela na akord:
SSKJ²
akórdičen -čna -o prid. (ọ́)
glasb. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost
SSKJ²
akórdika -e ž (ọ́)
glasb. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike
// nauk o akordih:
SSKJ²
akotúdi vez. (ȗ)
zastar. čeprav
SSKJ²
akôv -a m (ȏ)
nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam.« (M. Kranjec)
SSKJ²
akrabòlt medm. (ȍ)
pog. izraža podkrepitev trditve: akrabolt, ta pa zna!
SSKJ²
akrátotermálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki vsebuje izvirsko vodo s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; akratotermalna zdravilna voda
SSKJ²
akreditácija -e ž (á)
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: akreditacija agencij, laboratorijev; uspešna akreditacija šolskih programov; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo: izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: akreditacije za novinarje; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja
SSKJ²
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
    akreditíran -a -o:
    akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
akreditív -a m (ȋ)
1. fin. pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov; potrjen akreditiv; kritje akreditiva / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države; akreditivna pisma: predaja akreditivov
SSKJ²
akreditíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar
♦ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države
Število zadetkov: 115095