Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
asisténca -e ž (ẹ̑)
strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco
// osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
// pomoč sploh: avtomobilska asistenca; medicinska, zdravstvena asistenca
SSKJ²
asisténčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na asistenco: asistenčni zdravnik / asistenčna pomoč, storitev
SSKJ²
asistènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent
♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
SSKJ²
asistêntka tudi asisténtka -e ž (ē; ẹ̄)
strokovno usposobljena pomočnica, zlasti pri pomembnih opravilih: zobozdravnikova asistentka
// najnižja znanstvena sodelavka na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: asistentka na inštitutu
SSKJ²
asistêntski tudi asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi
SSKJ²
asistírati -am nedov. (ȋ)
strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju
    asistíran -a -o:
    rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki
SSKJ²
asíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Assisi: asiške ulice / knjiž. asiški ubožec sv. Frančišek Asiški
SSKJ²
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ)
za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
SSKJ²
áskaris -a m (ȃ)
med. človeška glista:
SSKJ²
askét -a m (ẹ̑)
kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket; srednjeveški asketi; imel je obraz asketa
♦ rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost
SSKJ²
askétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na asketiko: asketična literatura, knjiga
2. asketski: asketično življenje / asketična vzgoja
SSKJ²
askétika -e ž (ẹ́)
nauk o askezi: poglabljati se v asketiko
SSKJ²
asketízem -zma m (ī)
1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu
2. asketika: poglabljati se v asketizem
3. asketstvo: asketizem meniškega življenja
SSKJ²
askétka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: je prava asketka
SSKJ²
askétski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz
    askétsko prisl.:
    živel je asketsko skromno
SSKJ²
askétstvo -a s (ẹ̑)
lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo; zaradi asketstva se je odvrnil od njega; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza
SSKJ²
askéza -e ž (ẹ̑)
načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo
♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti
SSKJ²
askorbínski -a -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa: vitamin C je askorbinska kislina
SSKJ²
asociácija -e ž (á)
1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
// združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti
♦ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje
SSKJ²
asociacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica
Število zadetkov: 116633