Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
astronómičen -čna -o prid. (ọ́)
zastar. astronomski: astronomična veda
SSKJ²
astronomíja -e ž (ȋ)
znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije
 
astron. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles
SSKJ²
astronómka -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev ruske astronomke
SSKJ²
astronómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
 
astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled
2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
SSKJ²
asumpcioníst -a m (ȋ)
rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom:
SSKJ²
aškenáz -a m (ȃ)
pripadnik judovske verske skupnosti, ki izvira iz srednje ali vzhodne Evrope: sefardi in aškenazi
SSKJ²
áškrc -a m (ȃnar. vzhodnoštajersko
1. majhen kos, odrezek: aškrc platna
2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi
SSKJ²
ášram -a m (ȃzlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo: poldrugo leto je v ašramu črpal znanje od tamkajšnjih gurujev
SSKJ²
áta -a tudi -e m (á)
v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded
SSKJ²
atáka -e ž (ȃ)
knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence
SSKJ²
atakírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. naskočiti, napasti1divje so atakirali
SSKJ²
atamán -a m (ȃ)
1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
2. zastar. poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov
SSKJ²
atamánstvo -a s (ȃ)
naslov, dejavnost atamana: odpovedal se je atamanstvu / v času njegovega atamanstva
SSKJ²
ataraksíja -e ž (ȋ)
filoz. stanje duševne umirjenosti:
SSKJ²
atašé -êja m (ẹ̑ ȇ)
član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše ruskega poslaništva
SSKJ²
atašêjka -e ž (ȇ)
članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje: kulturna atašejka; v Ljubljano je prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu
SSKJ²
atašêjski -a -o (ȇ)
pridevnik od ataše: atašejska služba
SSKJ²
atavístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana
SSKJ²
atavízem -zma m (ī)
biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti
SSKJ²
áte -ta in -ja m (ā)
nar., v družinskem okolju ata, oče: ali so ate doma? ateta dolgo ni
Število zadetkov: 116633