teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala
- atomizíran -a -o:
postopki pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj so preveč atomizirani
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
atomizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala
teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala
postopki pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj so preveč atomizirani
SSKJ²
atómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
♦ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu
1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
● atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
♦ kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu
SSKJ²
àtonálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
glasb. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba
glasb. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba
SSKJ²
SSKJ²
àtonálnost -i ž (ȁ-ȃ)
1. glasb. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti
// lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe
2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza
1. glasb. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti
// lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe
2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
atrákcija -e ž (á)
kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija
kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija
SSKJ²
SSKJ²
atraktíven -vna -o prid. (ȋ)
ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport
ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport
SSKJ²
atraktívnost -i ž (ȋ)
značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti
značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti
SSKJ²
atráktor -ja m (á)
kar kaj privlači, priteguje: univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
♦ astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko
kar kaj privlači, priteguje: univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
♦ astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko
SSKJ²
atrápa -e ž (ȃ)
imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo, reklamo ali za urjenje, vaje: lesene, pločevinaste atrape; reklamna atrapa; atrape za filmske scene / pripeljali so atrapo bojne ladje; atrape s senzorji za merjenje odzivnega časa pripravnikov; prave bombe in atrape
imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo, reklamo ali za urjenje, vaje: lesene, pločevinaste atrape; reklamna atrapa; atrape za filmske scene / pripeljali so atrapo bojne ladje; atrape s senzorji za merjenje odzivnega časa pripravnikov; prave bombe in atrape
SSKJ²
atribúcija -e ž (ú)
nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost1, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij
nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost1, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij
SSKJ²
atribút -a m (ȗ)
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; jezikosl. prilastek
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; jezikosl. prilastek
SSKJ²
atributíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek
nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek
SSKJ²
átrij -a m (á)
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
♦ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
SSKJ²
átrijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš
nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 112
- 113
- 114
- 115
- 116
- 117
- 118
- ...
- 5832
- Naslednja »
Število zadetkov: 116633
Dostopnost