Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
múš -a m (ȗ)
nar. primorsko osel: istrski muš
SSKJ²
múšec -šca m (ȗ)
bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo; čužka
SSKJ²
múšica1 tudi mušíca -e ž (ú; í)
zastar. muhica: mlada mušica / ustregel je vsaki njeni mušici; velikaške mušice / obraz z lepotnimi mušicami z lepotnimi pikami
SSKJ²
mušíca2 -e ž (í)
1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic
● star. vinske mušice vinski bratci
♦ med. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila
2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški
SSKJ²
mušíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na mušíce: mušičja krila / mušičji roji
SSKJ²
múšiti se -im se nedov. (ú ȗ)
nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: muši se okoli deklet
● nar. muši se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka
SSKJ²
múšjak tudi múšjek -a m (ȗ)
mušji iztrebek: z mušjaki ponesnažene šipe
SSKJ²
múšji -a -e prid. (ȗ)
nanašajoč se na muhe: mušji iztrebki; mušje noge / mušji pik / zavarovati se z mušjo mrežo
♦ bot. mušji les tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov; kvasija; šport. mušja kategorija najnižja kategorija težkoatletov
SSKJ²
muškát -a m (ȃ)
1. trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in muškatnim vonjem: saditi muškat; muškat in rizling / rumeni muškat z rumenimi grozdi
// vino iz grozdja te trte: piti muškat; dišeči muškat
2. tropsko drevo, katerega dišeči cveti in seme se uporabljajo kot začimba: seme muškata
// pog. muškatni orešček, muškatni cvet: nastrgati muškat; začiniti obaro z muškatom; muškat in klinčki
3. nar. vzhodno pelargonija: okna so bila polna cvetočih fuksij in muškatov
♦ vrtn. muškatka, citronka
SSKJ²
muškatélec -lca m (ẹ̑)
trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in muškatnim vonjem; muškat: občutljivost muškatelca za plesen
// vino iz grozdja te trte: steklenica muškatelca; muškatelec in rebula
SSKJ²
muškáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na muškat: muškatni nasadi / muškatni vonj
♦ agr. muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; gastr. muškatni cvet posušeni cveti muškata, ki se uporabljajo kot začimba; muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
SSKJ²
muškátka -e ž (ȃ)
vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: pelargonije in muškatke
SSKJ²
muškátov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na muškat: muškatova barva / pog. muškatov orešek muškatni orešček
♦ agr. muškatova cvetica
SSKJ²
muškéta -e ž (ẹ̑)
nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje: nositi mušketo na rami; okorne muškete; muškete in arkebuze
SSKJ²
mušketír -ja m (í)
1. nekdaj vojak, oborožen z mušketo: mušketirji in arkebuzirji
2. nav. mn., ekspr. nerazdružljiv tovariš: on je bil eden od štirih nepozabnih teniških mušketirjev / šalj. to so bili trije mušketirji našega razreda
SSKJ²
múšnica -e ž (ȗ)
strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen: zastrupiti se z mušnicami; kukmaki in mušnice
♦ bot. panterjeva ali pegasta mušnica; rdeča mušnica; zelena mušnica
SSKJ²
muštácar -ja m (ȃ)
ekspr. kdor ima (velike) brke: mrk muštacar
SSKJ²
muštáce -tác ž mn. (á ȃ)
ekspr. brki, zlasti veliki: vihati si muštace
SSKJ²
mutácija -e ž (á)
1. med. spreminjanje glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavanje glasu: zapoznela mutacija
2. biol. nova dedna lastnost organizma, dedna sprememba: večanje števila mutacij zaradi radioaktivnosti / mutacija genov / pomen mutacije za nastanek novih vrst
3. publ. spreminjanje, prilagajanje: umetnost je podvržena mutaciji in selekciji
♦ tisk. izmenjava dela tiskarskega stavka v posamezni izdaji
SSKJ²
mutánt -a m (ā á)
biol. organizem, pri katerem se pojavi mutacija: mutanti in križanci
Število zadetkov: 153653