Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
žlahta -e ž sorodstvo: njegovi priatelni, inu shlahta im. ed. ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal ǀ Bug perpusti de ti, inu tuoja cella shlahta im. ed. v'shpot pade ǀ ſo taku greshni, de blishne shlahte rod. ed. ſe neshonajo, temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ Nej shlahte rod. ed. taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti daj. ed. ǀ en Mashnik s'Kusi CerKoune prehodishe ſvojo shlahto tož. ed. obogati ǀ je proſsila sa suojo vbogo slahto tož. ed. ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto or. ed. dellajo ǀ katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno shlato or. ed. vse žlaht vsakovrsten: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent szhiton viſsij, inu vſe shlaht oroshje teh mozhnih ǀ kar kobilize pustè tu bodo kebri pojedili, inu kar kebri puſtè tu bodò vſe shlaht zheruie ſnedili ← srvnem. slahte ‛pokolenje, pleme, rod, izvor’
Celotno geslo Kostelski
žlahtažˈlaːxta -e ž
Svetokriški
žlahten -tna prid. žlahten: lubesan je en shlahten im. ed. m ſtudeniz ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus en ſhlachten im. ed. m Gospud is Brabantiæ ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni im. ed. m dol. Franciscus Pizzarus ǀ Naaman Sirus en shlathni im. ed. m dol. Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Ti ſi ta shlahtna im. ed. ž gartrosha pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Oh slahtna im. ed. ž arznia zhes vſe arznie ǀ Oh nuzna, inu shlatna im. ed. ž arznia ǀ shahtna im. ed. ž je tvoja miloſt ǀ Kej je sdei tu shlahtnu im. ed. s dellu moijh Boshijh rok ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu im. ed. s, inu kraftnu vinu ǀ S. Juri je bil shlahtniga rod. ed. m, inu bogatiga ſtanu ǀ pishe Valerius Maximus od lete shlahtne rod. ed. ž Rimske Gospe Cornelie ǀ je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne rod. ed. ž kupzhje ǀ je perneſla en alabaſter shlahtniga rod. ed. s maſila ǀ ſam Chriſtus ſe je perglihal enimu shlahtnimu daj. ed. m kamenu ǀ je perglihan eni shlahtni daj. ed. ž Poſtojni ǀ en ſam shlahten tož. ed. m kamen je bil predal sa ſtu taushent kron ǀ Ie vidil uni Euangelski kupz en lep shlaten tož. ed. m perln ǀ oblezite ta shlahtni tož. ed. m dol. gvant Christusa Iesuſa ǀ Sakaj nej shal Elias proſſit eniga shlahtniga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno tož. ed. ž Eleno imeti ǀ ta Prerok gre gledat tu shlahtnu tož. ed. s meſtu ǀ ta S: Sacrament je pomenilu taistu veliku, inu slahtnu tož. ed. s Goſtovanje ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem mest. ed. m zimpru ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim mest. ed. m Gospudu, inu shlahtni mest. ed. ž Gospei ǀ v' tem shlahtnem mest. ed. s meſti Calauria ǀ v'tem shlahtnim mest. ed. s Mestu Calauria ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem or. ed. m odleriam, ali Poſtojno ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim or. ed. m gvantam ǀ ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno or. ed. ž veliku shtimano Dekelzo ǀ s' ſvojm shlahtnem or. ed. s tovarshtvam ǀ s'shlahtnim or. ed. s masilom pomasat ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim or. ed. s maſilom pomasala ǀ dua Shlahtna im. dv. m bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ kakor shlahtni im. mn. m kameni krajlize kleopatre ǀ Sa tiga volo tudi ty shahtni im. mn. m ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh ludy ǀ Te shlahtne im. mn. ž veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe Bratje, inu ſeſtre ǀ je bil ſturil veliku shlahtnih rod. mn. riht perpravit, inu na miſo perneſt ǀ je imel en velik shakel shlahtneh rod. mn. kameinou ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih rod. mn. kaminou ǀ vrata ſo s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih rod. mn. kamejnou ǀ Pompèius Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh rod. mn. kamenu ǀ je imel shlahtne tož. mn. m, inu bogate ſtarishi ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne tož. mn. m kamene ǀ on bo tebi obilne, inu shlahtne tož. mn. ž goſtarie perpravil ǀ kakor ta Diamant v' mej shlahtnimi or. mn. kameni ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi or. mn. Kameni zierano primer.> zhlovik je veliku shlahtnishi im. ed. m, kakor ſo te druge shivali ǀ ſi taushenkrat shlahniſhi im. ed. m, kakor Salamonau Tron ǀ Nej shleht ſtuar Shena, ne, ampak je shlahtnishi im. ed. ž kakor Mosh ǀ slatu je shlahtnishi im. ed. s, kakor je lejſs, ſrebru, inu shkerlat ǀ gvishnu nej shlahnishi rod. ed. ž ſtvari kokar ſi ti ò dusha ǀ nezh shlahtnishiga rod. ed. s nemorimo ſadobiti, kakor je resniza ǀ kej bodete shlahtnishi tož. ed. ž spisho, jnu bulshi vinu nashli ǀ Angeli … ſò en zhiſt duh, vezhni, nevideni, inu pres vſe glihe shlahtniſhi im. mn. m, kakor zhlovek presež.> ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi im. ed. m ǀ kokar de bi bila ta ner shlahtnishi im. ed. ž malvaſia ǀ Ta nar ſhlahtniſhj im. ed. ž je ta tjza Phænix ǀ ner shlahtnishi im. ed. s je ſlatu ǀ Tu nerbulshi inu ner shlatnishi im. ed. s … je Svetu Reshnu Telu ǀ Syn tiga ner bogatishiga, inu ner shlahtnishiga rod. ed. m Rimskiga Gospuda Sinffroniusa ǀ imaio v' rokah en taku nesgruntanu velik shaz, na glavi eno to ner shlahtnishi tož. ed. ž krono nebesko ǀ bote nashli, inu vſhili to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi tož. ed. ž spisho ǀ kaj s'eno rejzh ony na ſvejtu shtimaio narshlahtnishi tož. ed. ž ǀ taiste sa to nar ſlahtnishi tož. ed. ž shpisho bi shtimali ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi, inu shlahtnishi tož. ed. s vkrasti ǀ ner shlahtnishi tož. mn. ž, inu obilnishi goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene ǀ gnada boshia je krona s' temi ner shlahtnishimi or. mn. perlni nebeskimi naloshena ǀ ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi or. mn. kamini shtikana → žlahta
Gledališče
žláhtna komedijántka -e -e ž
Svetokriški
žlahtnica -e ž plemkinja: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shlahnize im. mn. s. Valerio (II, 194 s.) ǀ Kadar bi en Gospud v' goſtie povabil veliku shlahtnikou, inu shlahtenz rod. mn. (V, 234 s.) → žlahten
Svetokriški
žlahtnik -a m plemič: sa Capitana nej hotel obeniga poſtavit, zhe nej bil shlahtnik im. ed. ǀ grè Ceſsar v'hisho tiga ſhlahtnika rod. ed. ǀ ſe oberne h' shlahtniku daj. ed. ǀ sa katerimi vſi Purgarij, inu shlahtniki im. mn. k'nogam ſo shlij ǀ Shlahniki im. mn., Purgary, inu Gmain moshie ſo sheleli, inu pomagali Chriſtuſa umorit ǀ vſy firshti, inu slahtniki im. mn. okuli njega ſtojè ǀ Kadar bi en Gospud v' goſtie povabil veliku shlahtnikou rod. mn. ǀ na dan ſvoje ohzeti je bil sapovedal 300 shlahtniku rod. mn. vubiti ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom daj. mn. ſe ſo sadershali ǀ Ceſſarjom je bil perporozhil pravizo … shlahnikom daj. mn. reſnizo ǀ Tizam je dal ta luft … shlahtnikam daj. mn. te grady ǀ poldan pomeni te shlahtnike tož. mn. → žlahten
Gledališče
žláhtni komedijánt -ega -a m
Svetokriški
žlahtnost -i ž plemenitost, žlahtnost: shlahnuſt im. ed. tiga Roda nima sanizhovana biti ǀ shlahnoſt im. ed. nezh nepomaga, zhe pravizhnu neshivj ǀ ni lipota, ni blagu, ni slahnuſt im. ed. ǀ Kadar tvoja shlahtnust im. ed., tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost bo tebe napihnila ǀ Shlohnoſt im. ed., zhaſt, inu huala je perglihana travi, inu rosham ǀ kaj je djal Socratos od shlahnuſti rod. ed. ǀ je govuril od shlahtnuſti rod. ed., bogatie, modruſti, inu lepote Chriſtusa Jeſusa ǀ od shlahnusti rod. ed. tiga zhaſsa govorit ǀ ſe zhudit shlahnuſti daj. ed. teh Mashnikou ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt tož. ed., zhednoſt, inu blagu ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust tož. ed. k'pregainienu teh bosig sirotiz ǀ posnate lepoto, inu shlahtnuſt tož. ed. gnade boshie ǀ kateriga shlahtnust tož. ed. my nemorimo srezhi ǀ hozhe poſnati shlahtnoſt tož. ed. tiga Roda ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt tož. ed. ǀ katirimu v' lepoti, inu v' shlahnuſti mest. ed. nej bilu na ſvejtu gliha ǀ ſta bila dua dreva, katera s' ſvojo shlahtnuſtio or. ed., inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ Anaſtasius pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio or. ed. premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ Maria Diviza vſe te druge s'ſvojo shlaht nuſtio or. ed., inu urednoſtio je premagala → žlahten
Celotno geslo Kostelski
žlajdrcežˈlaːi̯dr̥ce -dr̥c ž mn.
Celotno geslo Kostelski
žlajdrežˈlaːi̯dre -dėr ž mn.
Celotno geslo Kostelski
žlajfžˈlai̯f žˈlaːi̯fa m
Celotno geslo Kostelski
žlajfaržˈlaːi̯far -ja m
Celotno geslo Kostelski
žlajkaržˈlaːi̯kar -ja m
Svetokriški
žlak -a m 1. udarec: na ta pervi shlak tož. ed. ſim bila na tla od shloſti padla, inu omedlela ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku rod. mn. je bil preiel ǀ on ſe pred njega postavi inu te shlake tož. mn. prejemle ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake tož. mn. stepsti 2. udarnina: Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu, temuzh rane, shlaki im. mn., inu gnoina bula nej sashita ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga ran, inu shlaku rod. mn. ǀ Try ſorte bolesni samerkam: rane, shlake tož. mn., inu gnoine bule božji žlak kap: Chriſtus Odreshenik naſh je rekal h'timu od Boshijga shlaka rod. ed. vdarienimu ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke bolesni. Bernarda Miniha od Boshiga shlaka rod. ed. ǀ Ta s'Boshym shlakom or. ed. vdarjeni zhlovik ǀ Christus je bil osdravil eniga s'Boshim shlakom or. ed. vdarjeniga ǀ de bi eniga zhloveka s' boshym shlakam or. ed. udarjeniga osdravil ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil … s'boshem shlakam or. ed. udarjenyh oſdravil ǀ ta s'boshijm shlakam or. ed. vdarjen ǀ s'tem s'bojshim shlakam or. ed. udarienem ſe ſgrevali ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam or. ed. udarieniga shloveka ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom or. ed. vudarjen ← srvnem. slac ‛udarec’
Celotno geslo Kostelski
žlakžˈlak žˈlaːka m
Svetokriški
žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
Celotno geslo Kostelski
žlebžˈlėːp žˈlėːba m, mn. žleˈbȯːvė in žˈlėːbė
Celotno geslo Kostelski
Žlebanecžˈlėbanc žlėˈbaːnca m
Celotno geslo Kostelski
Žlebankažlėˈbaːŋka -e ž
Celotno geslo Kostelski
žlebanskižlėˈbaːnskė -a -ȯ prid.
Število zadetkov: 28219