Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
moški -a prid. moški: taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Svetokriški
moško prisl. po moško po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Svetokriški
moškovitarski -a prid. ruski: Areſius pishe de Moshkoviterske rod. ed. ž shene (III, 236) → Moskovitar
Svetokriški
mošnja -e ž mošnja: po poti mu pade is Kojna ena moshna im. ed. danarjou ǀ vſame eno moshno tož. ed. danariou ǀ Iudesh ie moshnò tož. ed. imel, ter on ie hranil almoshno ǀ sazhne denarje shteiti, inu ſpet ijh v'eno erdezho moſhno tož. ed. postavi
Svetokriški
mošt -a m mošt: Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht tož. ed. puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely (IV, 91) ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku, kateri pod presho is sledne jagode potj ta shlahtni mosht tož. ed. (IV, 473) ǀ vtargajte ta grosdik, inu s' moshtam or. ed. te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza (IV, 481) ← nem. Most ← it. mosto < lat. mustum ‛mlado vino, mošt’
Svetokriški
moštranca -e ž monštranca: sa letu Jagne Boshie saſtopio Chriſtuſa Jesuſa v' tem S. Sacramenti, kateri ſedj v' tei shegnani Moshtranzi mest. ed. ǀ v'tej slati Mohtranzi mest. ed. ǀ v' slatih kelihih, inu v' Moshtranzah mest. mn. ga hranio Nastalo po disimilatornem odpadu drugega od treh nazalov iz monštranca ← nem. Monstranz ← srlat. monstrantia ‛monštranca’.
Svetokriški
motati se nedov. ovijati se: Pole perpelejo eno groſovitnu gardo kazho, katera v'njega skozhi, ter ſazhne okuli njega ſe motati nedol., ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej (II, 249)
Svetokriški
motika -e ž motika: matika im. ed. s' katero Kmet semlo kaple ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Kmetje matiko tož. ed. ǀ jeſt jo bom okoppal s' matiko or. ed. mojh pridih Vsi zgledi so s prednaglasnim akanjem.
Svetokriški
motiti -im nedov. mamiti, zavajati, zapeljevati: Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti nedol., inu skushati ǀ v' tem ta hudi ga sazhne motit nedol. s' leto dekelzo, taku de je bil shnio pregreshil ǀ tudi ona ga sazhne mottit nedol., inu k' grehu vabit ǀ petnajst taushent hudizhu, kateri ſo bilij ga prishli motit namen. njega pusledno uro ǀ veneh vashih hishah je vezh hudizhou, edn moti 3. ed. mosha, drugi sheno, de ſe skregata ǀ ſamerka, de ta hudi v' podobi tajſte loterze njemu ſe je prikaſal, inu de ga motti 3. ed. ǀ v'greh padejo, de ſi lih hudizh yh nemoti +3. ed. ǀ de vy shene ne bile takushni hudi Duh, kateri motite 2. mn. te Moshke Perſhone ǀ nezhiſte miſly ga motio 3. mn. ǀ sdaj pak ludie ſamy ſebe motio 3. mn., inu v'greh padejo ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil del. ed. m, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ nezhakash de bi tebe ta hudi motu del. ed. m ǀ kadar bi naſs hudizh taku mozhnu nemotil +del. ed. m, bi ne bily taku hudobni ǀ je Samerkal, de ſveit, meſſu, inu hudizhy ga bodo motili del. mn. m, inu skushali premagat ǀ k'sadnimu pade, ter pravi … Hudizh je mene sapelal, de ſim letu ſturila jest vam pravim de ne, ampak de vy ſte hudizha motile del. mn. ž
Svetokriški
Svetokriški
mož -a m mož: vidi de en drugi Mosh im. ed. s'njegovo sheno govory ǀ Ta S: Moſh im. ed. je dolgu molzhal, k'sadnimu pravi ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha rod. ed. je leshal ǀ ſe bo tebi godilu, kakor unimu bogatimu Moshu daj. ed. ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu daj. ed. oſtala ǀ edn je enimu Moshù daj. ed. djal ǀ teshku pride enimu moshú daj. ed. ſe dobru oshenit ǀ je bila perſilena tebe moſhu daj. ed. dati ǀ k'Moſhu daj. ed. ſvoimu je djala ǀ shena ſvimu moſſu daj. ed. en takushin shpot je ſturila ǀ perporozhi mosu daj. ed. pishata ǀ je bila eniga Laha sa mosha tož. ed. vſela ǀ leta je feratala Mosha tož. ed., kakor Dalida Samſona ǀ nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ k' ſadnimu nje moshà tož. ed. puſti vbyti ǀ Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia tož. ed. vſeti ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham or. ed., inu sheno, kateri ſe lubio ǀ vſe skusi ſe krega s'Moshom or. ed. ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim Moſhom or. ed. rada govorila ǀ Se ti glihash s'tvoim Moſſam or. ed. ǀ Dua Stara Mosha im. dv. ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna moshia im. dv. k' Mashniku ǀ Katere s'nyh offertio perſilio de Moshje im. mn. morio ohernio tribat ǀ moshie im. mn. letem grehom ſo ble podvershani, kakor shene ǀ Shushtary ſo zhaſtiti Moſhje im. mn. ǀ aKu v'zhasijh moshije im. mn. ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ de ſi lih nekateri moshe im. mn. bi ſa ſrezho dershali, kadar bi ſvojo sheno mogli ſaquartat ǀ taku shene, kakor mashje im. mn., taku te bogate, kakor te vboge ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou rod. mn. puſtila kushuati, inu tipat ǀ per Proceſſy bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou rod. mn. ǀ kadar shene ſvojm mosham daj. mn. pokorne bile kakor ſuojm Gospudam ǀ Kakor de bi Moshom daj. mn. vſe bilu perpushenu ǀ Ceſſarize ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje tož. mn. vſeli ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij or. mn. snanje dellat
Svetokriški
možaštvo -a s možatost, korenjaštvo: Kaj s'en ſad ſi preneſil v' tvojm moshashtui mest. ed. (V, 145)
Svetokriški
možer m možnar: mosh skrje pod klop en shelesen mosher tož. ed., pride v' kuhanio, najde ta umasani mosher tož. ed. (III, 67) ← srvnem. mörser ← lat. mortārium ‛možnar’; → možnar
Svetokriški
možgane ž mn. možgani: de moshgane im. mn. is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ moshgane im. mn. ſe ſo vidile ǀ glava ſe sazhne verteiti, moshgane im. mn. ſo ſmeishane ǀ shpize skuſi moshgane tož. mn. ſo ſe vidile ǀ kateri noter v' moshganah mest. mn. tezhe
Svetokriški
možitev -tve ž možitev: ona je pre mlada ſa moshitvu tož. ed. (V, 87) ǀ Hzhi je pre mlada ſa moshtvu tož. ed. (V, 87)
Svetokriški
možiti se nedov. možiti se: ſakaj ſe n' hozhe moshiti nedol. (IV, 390) ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih imeli, inu ſe zhudili de ſe hozhete moshit nedol. (V, 20) ǀ poshtenu ſe ſò omoshile del. mn. ž (III, 603)
Svetokriški
možnar m možnar: ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar tož. ed. poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) → možer
Svetokriški
Svetokriški
mravljinec -nca m mravljinec: ſe mujaio kakor mreulinzi im. ed., inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne zhaſtj ǀ Mreulinzi im. mn. po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo ǀ ena shprala teh mraulinizou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … kazham, mreulinzom daj. mn., kusharjom lukne te semle ǀ mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje, v'zhervizhe, inu v'mraulinize tož. mn.
Svetokriški
mraz -a m mraz: Poprej kakor mres im. ed. pride s'dervami s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio ǀ je bil velik mreſs im. ed., inu snejh ǀ Kregulom je ſapovedal, kadar je velik mreſſ im. ed. imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah dershati ǀ Sdaj prevelik mras im. ed., sdaj prevelika urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa rod. ed. pu martviga ǀ sa volo veliziga mraſa rod. ed. nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna ǀ nemara sa mres tož. ed., sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs tož. ed. ǀ nej G. Bug poshle desh, ali veiter: urozhino, ali mraſſ: tož. ed. shusho, ali mokruto, jeſt nebom marmral zhes Boga, inu lufft ǀ sakaj je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu mest. ed. raishat ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam or. ed., inu urozhino ǀ lufft s' tozho, s' slano, inu s' mraſem or. ed. vam od vſame shitu, vinu, inu ſad
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 182
- 183
- 184
- 185
- 186
- 187
- 188
- ...
- 1448
- Naslednja »
Število zadetkov: 28944
Dostopnost