Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
mukati nedov. mukati: sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj, kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali del. mn. m (III, 266)
Svetokriški
Multimamija ž osebno lastno ime Multimamija: Pishe Angelus Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia im. ed. imenovani ſturili Mišljena je Efeška Artemida, boginja mati, Magna mater, izvorno azijsko božanstvo. ODpuſti meni, O moj Bug! zhe jeſt ſe ſmeim potſtopit, rezhi de leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus im. ed., ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi zhiſt (V, 113)
Svetokriški
mundus cit. ODpuſti meni, O moj Bug! zhe jeſt ſe ſmeim potſtopit, rezhi de leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus im. ed., ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi zhiſt (V, 113) Lat. samostalnik mundus ‛svet’ je enakozvočnica pridevniku mundus ‛čist’. Etimološka zveza med obema besedama ni gotova.
Svetokriški
Muretus m osebno lastno ime Muret: Antonius Muretus im. ed. piſſe, de on je posnal eniga mladenizha v' Padovi (V, 327) Márk Antónij Murét (16. stol.), profesor prava in latinist na rimski univerzi
Svetokriški
murski -a prid. zamorski: en Oblaſtnik te krjlize kandaces s' Murſke rod. ed. ž deſhele (III, 251) → zamurec
Svetokriški
muštrati -am nedov. pregledovati: Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio 3. mn., inu skushaio, poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio (V, 516) ← nem. mustern ‛motriti, pozorno pregledovati’
Svetokriški
mutaski greh m → greh
Svetokriški
mutast -a prid. mutast, nem: Edn mutaſt im. ed. m rata, kakor Zacharias ǀ vash jesik poprej kokor ſe bo poshushil, inu mutast im. ed. m ratal ǀ S. Paulus s' eno beſſedo je bil mutaſtiga tož. ed. m ži. ſturil eniga Philoſopha ǀ ne sturij njega gluhiga, inu mutastiga tož. ed. m ži. ǀ zhe vſamem eno mutaſto tož. ed. ž, nebò ſnala mene potroshtat ǀ mutaſti im. mn. m rataio pred ſpovednikam ǀ vſe farbe zherne rataio, te tize mutaſte im. mn. ž rataio, ludy ſtrah obyde ǀ veliku mutaſtih rod. mn., merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ n'hozhemo teh mutastih rod. mn. hudizhous hularij bitij ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh rod. mn., s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem daj. mn. je beſsedo povernil ǀ Beſsedo je povernil tem mutastom daj. mn. ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte tož. mn. m jeſike ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste tož. mn. m Tvorjeno iz muta ‛nem človek’ ← it. muto < lat. mūtus ‛nem’; → greh.
Svetokriški
mutec -tca m nem človek, mutec: kadar je bil hudizha vun isgnal, je ta mutiz im. ed. govuril ǀ Chriſtus nej bil nanaglim is tiga danashniga mutiza rod. ed. hudiza pregnal ǀ kokor na danashnimu mutizu daj. ed. ſe vidi ǀ kadar je bil osdravil vniga glushza, inu mutiza tož. ed. vſi ſo Christuſa zhastili → mutast
Svetokriški
muzicirati -am nedov. muzicirati: vſo Muſiko Nebesko bodo vkupaj muſizerat nedol. shlishali ǀ mu imaio musizerat nedol., sakaj je rad godize poshlushal ǀ Sapovej Musikontom, inu Trobentenriom muſicerat nedol. ǀ Orglaio, godeo, poiò, leipu muſizeraio 3. mn. ← nem. musizieren ‛muzicirati’; → muzika
Svetokriški
muzika -e ž glasba: Leta je ena Muſika im. ed., per kateri ſe eni shtikilzi godeio, katire zhlovek nej nikuli shlishal ǀ Muſica im. ed. ſe nepretarga, inu ne ſmejsha ǀ druge Musike rod. ed. nej shlishat, ampak ta Katero eden vſe skusi poye ǀ to Nebesko muſiko tož. ed. bodo poshlushale ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat taiste perpraulene spishe, inu taisto lepo musiko tož. ed. ǀ taiſti kateri Muſico tož. ed. vuzhè otroke ǀ je shelil s'muſiko or. ed. potroshtan biti ← lat. mūsica ← gr. μουσική ‛glasba, pesništvo, umetnost’
Svetokriški
muzikant -a m muzikant: te lepe shtime teh semilskih Muſikantu rod. mn. ſo kakor en shraj teh shab, tem nebeskem perglihane (V, 187) ǀ nej shpendal danarie na Comediante, Kauklarie, Trobentarie, Muſikante tož. mn., inu na druge poſvejtne rezhy (V, 84) ← nem. Musikant ← lat. mūsicāns; → muzikont
Svetokriški
muzikont -a m muzikant: Muſikonti im. mn., kadar imaio en novu shtikilz peiti, ali goſti pred enem Firshtam katiriga she nikuli nej ſo godli, ali pejli, pò goſtem ukupaj prideio, inu skushaio, de s' zhaſtio oſtaneio ǀ s' peretnizami, kakor Muſikonti im. mn. s' roko bye ǀ tulikajn Trobentarjou, inu Muſikontou rod. mn., de cilu ta Zerku yh nemore sapopaſti ǀ Sapovej Musikontom daj. mn., inu Trobentenriom muſicerat ǀ Vprasha Muſikonte tož. mn. Henricus, ſakaj nepoieio → muzikant
Svetokriški
mysteria divina cit. s mn. božje skrivnosti: Sboli, Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati Mysteria Divina tož. mn., ali ta neſrezhni odgovori, ja, ja vina, vina. Mashnik, nikar vina, ampak mysteria Diuina tož. mn. (I/1, 193) ← lat. mysteria dīvīna ‛božje skrivnosti’
Svetokriški
na predl. I. z daj. na: nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II. s tož. na: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III. z mest. na: krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
Svetokriški
Naaman -a m osebno lastno ime Naaman: Naaman im. ed. Sirus en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ morebiti bi bil ſpet prishal en Naman im. ed. Syrus ǀ Eliseus poshle svojga hlapza Giezi, de bi Naamanu daj. ed. reKal, de ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu ǀ letu ſe je mozhnu Namanu daj. ed. farshmagalu ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana tož. ed. Naamán, lat. V Naaman, vojskovodja aramejskega kralja iz Damaska (SP 2 Kr 5,1), v SP Lk 4,27, imenovan Sírec, lat. Syrus
Svetokriški
Nabal -a m osebno lastno ime Nabal: Abigail je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida, de timu grobimu Nabalu daj. ed. je bil odpuſtil (IV, 436) Nabál, Abigajilin mož (SP 1 Sam 25,3); → Nabat, → Nabel
Svetokriški
Nabat -a m osebno lastno ime Nabal: Nabat im. ed. ſilnu mozhnu ſe je bil pregreshil Krajlu Davidu ǀ David s' ſvojo vojsko je shal Nabata tož. ed., inu njegovo hisho konzhat ǀ kakor Abigail sa Nabata tož. ed. (IV, 201) Iz konteksta je razvidno, da je mišljen → Nabal in ne morda svetopisemski osebi Nebat ali → Nabot.
Svetokriški
Nabel -na m osebno lastno ime Nabal: Spomnite na Abigail sheno tiga Mosha Nabelna rod. ed. (V, 65) ǀ ſa nje volo nej bil konzhal Nabelna tož. ed. (V, 65) → Nabal, → Nabat
Svetokriški
Nabot -a m osebno lastno ime Nabot: s'feratarsko kvnshtio ie bila Nabothu daj. ed. vinograd vſela ǀ ie bil vſel eno nyvo timu kmetu Nabothv daj. ed. ǀ krajl Acab, inu krajliza Iezabel ſo bily Nabotha tož. ed. vbyli ǀ Acab ſapovej Nebatha tož. ed. vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi Nabót, Jezreelec, ki je imel vinograd poleg palače kralja Ahaba (SP 1 Kr 21,1).
Število zadetkov: 28956