Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Doroteja -e ž osebno lastno ime Doroteja: berem od ſuete Dorathee rod. ed. (II, 89) Sv. Dorotêja, mučena 304 pod Dioklecijanom
Svetokriški
Doroteus -a m osebno lastno ime Dorotej: Kadar leto hiſtorio S. Dorotheus im. ed. je premishloval (II, 177) ǀ poshlushaite kaj pravi S. Dorotheus im. ed. (V, 127) ǀ Poshlushajte beſsede S. Dorotheuſa rod. ed. (II, 177) Morda je mišljen Dorotêj (3. stol.), škof v Tiru in pisec, ki pa ni svetnik.
Svetokriški
doseči -sežem dov. doseči, priti do česa, dobiti: Hozhesh veliku blaga doſezhi nedol., kateri sdaj v'revah ſe najdesh ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi nedol. ǀ shelite odpuszhajne vashih grehou doſezhi nedol. ǀ Hozio tedaj gnado Boshjo doſsezhi nedol. ǀ Ta pak Kateri pohleunu sposna suojo pregreho, milost Boshjo doſeshe 3. ed. ǀ svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe 3. ed. s'kuſi strah Boshij ǀ doſèſhè 3. ed. kar sheli ǀ vekshi shenkingo doseshe 3. ed., kakor ta, kateri imà krajleuo perſono ǀ Takorshen ſe ſam ogolufa, sakaj nedoseshe +3. ed. ni od Boga, ni od hudiza, ni od ſveita kar on yszhe, inu shelj ǀ skuſi Jubileum uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo 1. mn. ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo, inu doſeshimo 1. mn. ǀ s'kuſi grevingo, inu ſpuvid doſeshète 2. mn. ǀ nej zhudu tedaj aku nedoſeshete +vel. 2. mn., kar proſsite ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne doſesheio 3. mn. ǀ Shegnane jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio 3. mn. ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa doſegil del. ed. m ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil del. ed. m ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob doſſegil del. ed. m ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel del. ed. m, ſo s'shpotam mogli nehati ǀ shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla del. ed. ž ǀ Veliko gnado je bila doſegla del. ed. ž S. Luduvina ǀ ena lujtra, katera od semle do Nebeſs je dosegla del. ed. ž ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi deſegla del. ed. ž ǀ eniga veliku ſveteshiga Apoſtelna je doſsegla del. ed. ž, inu udobila ǀ kadar tudi Iacob, inu Ioannes ſama bi bila proſsila, inu upajne k'Christuſu imela, drugi odguvor bi bila doſegla del. dv. m ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli del. mn. m ǀ takrat en vezhni lon bi doſsegli del. mn. m ǀ en velik lon od Boga bote doſehli del. mn. m ǀ en vezhni ſhpot bi doſehgli del. mn. m ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli del. mn. m ǀ nikuli odpuszhajna bi nedoſegli +del. mn. m ǀ une zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle del. mn. ž
Svetokriški
dosehmal prisl. dosihmal, doslej: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil ǀ doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali ǀ poterdim vſe tu Kar dosehmal ſim govuril ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni ſemli prebival ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje imel ǀ bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem, katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ ſo mene hudizhi v'pakli martrali, ti pak doſeh mal nej ſi obene martre imelu ǀ do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ vſe kar na semli do sehmal vam ſe je sdelu lepu, inu dobru, bi vam ſmerdelu Beseda se z e namesto pričakovanega i pojavi tudi pri Gutsmannu kot dosehmau ‛bisher’. Razlog je v moderni vokalni redukciji (po Pleteršniku je naglas dosihmȃł) ali v analogiji z dotehmal.
Svetokriški
dosti prisl. mnogo, dosti: en zhlovik je bil eno veliko vezherjo perpravil, inu je bil nijh dosti povabil ǀ ob nashim zhaſsu takorshnih dosti ſe najde ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje vina, inu ſi ga sashlushi, kadar doſti ulovj
Svetokriški
dota -e ž dota: jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda ozheta, sakaj jeſt neshelim dote rod. ed. ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi, de bi skuſi okonu vergli Dekelzam doto tož. ed. ǀ lebaio dokler shensko doto or. ed., inu kar imaio sadeneio ← ben. it. dota, knjiž. it. dote ‛dota’
Svetokriški
dotaistihmal prisl. do takrat: Bug dò taiſtih mal ga je zhakal h' pokuri (V, 230) ǀ do taiſtih mal, nejſò nezh proſſili (V, 106)
Svetokriški
dotakniti -nem dov. → dotekniti
Svetokriški
dotan -a prid. obdarjen: Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modruſti Boshje nepolonena S. Agnes s'lubeſnio Boshjo dotana im. ed. ž (II, 52) → dota
Svetokriški
Dotan m zemljepisno lastno ime Dotan: de bi tu Meſtu Dothan im. ed. oblegil, v' katerem Eliſeus ſe je nashal (III, 501) Dotán, gr. Δοτάια, Δοϑάιμ, lat. V Dothain, danes Tell Do-Thân, mesto v Palestini (SP 1 Mz 37,17)
Svetokriški
dotehmal prisl. doslej: S'tega kar ſim do teh mal govuril lahku N: N: doli vſameio ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij ǀ k'poterdejnu tiga kar ſim do tek mal govuril ǀ do tehmal ſe nej nezh taziga hudiga sgudilu ǀ kar ſim do tek mal govuril ǀ do tihmal je vſelej greshnu shivil
Svetokriški
dotekniti -taknem dov. dotakniti se: Sakai taiſto Svetinio vſakateri Angel je hotel dotekniti nedol. ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil del. ed. m vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila del. ed. ž taiſte glide, kateri ſo njega boleli ǀ kerkuli vaſs bodo doteknili del. mn. m, vaſs bo sabolelu dotekniti se dotakniti se: Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste shene dotekniti nedol. ǀ njegoviga ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti nedol. ǀ Ti neresdrashish pſa, de bi tebe nevujedil, ſe nedotaknesh +2. ed. kazhe de bi tebe neupizhila ǀ s' kunſtio ſe dotakne 3. ed. shile Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ ſe datakne 3. ed. s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ de ſi lih najde jagnata bliſu ſvoje jame, ſe yh nedotakne +3. ed. ǀ ſe yh dotaknejo 3. mn., ter ſe opezhejo ǀ ſe je bil Lune doteknil del. ed. m ǀ zhe en ptvij zhlovek ſe bo tiga offra doteknu del. ed. s, de bo umerl ǀ Kakor ſe je bila doteknila del. ed. ž Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra doteknilu del. ed. s, bò posvezhenu ǀ bolniki ſe ſò njega kute doteknili del. mn. m ǀ krotke ſo ratale … edin tiga drugiga ſe nej ſò doteknile del. mn. ž
Svetokriški
Dotis nepreg. ž zemljepisno lastno ime Tata (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Dotis mest. ed. (IV, 171) Morda je mišljen madž. kraj Tata severovzhodno od Budimpešte, ki se v nem. virih omenja tudi kot Dotis.
Svetokriški
drag -a prid. drag, tj. ki stane veliko denarja: G: Bug nej tulikajn dragh im. ed. m, dokler ti ò verna dusha s'eno ſamo beſedizo, s'eno ſolso, s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ nej taku draga im. ed. ž, de bi jo neplazhal ǀ blagu je dragu im. ed. s primer.> sakaj bi she drashishi im. ed. s bilu vinu, meſſu, inu shitu presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado kadar je ner drashej im. ed. s
Svetokriški
draginja -e ž draginja: druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie rod. ed., nadauku (V, 472)
Svetokriški
drago prisl. drago: Vſy hozheo dober kup kupit, inu tu ſvoje dragu predati ǀ dragù yh plazhujeio ǀ ti ſi taistu dragù plazhal s'tvojo S. Krivio primer.> S. Chrish je drashishi plazhen, kakor pak njegovu Svetu Reshnu Telu
Svetokriški
Drago m osebno lastno ime Drago: Drago im. ed. Hostienſis na tem ne zvibla (I/1, 92) ǀ Taku resklada Drago im. ed. Hoſtienſis (IV, 362) → Hostiensis
Svetokriški
draksler m strugar: kaj bi rekli, kadar bi vy shlishali, de en draksler im. ed. s'eniga gardiga, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ Draksler im. ed. on nej ſtuaril taiſti zhok (II, 291) ← bav. nem. Drachsler, nem. Drechsler ‛strugar’
Svetokriški
dražiti -im nedov. dražiti, tj. spravljati koga v jezo in hujskati, podpihovati: sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy utalashit, nikar Boga drashit nedol. ǀ sazhne tiga otroka drashit nedol., inu shzipat ǀ hudizh vſe skuſi okuli vaſſ hodi, inu drashi 3. ed., de njega ime ſludi, inu hudizhij vſtah imate ǀ vy paK s'vaſhim offertnim, inu nezhistim guantom G. Boga she ble drashite 2. mn. ǀ Nej hudizh, inu ludje mene drashio 3. mn. kolikar hozheo ǀ hudizh vſemi moio sheno, katera je bila urshoh, de ſim jeſt mogal golufat … ter je mene drashila del. ed. ž, de tem vbogim ſim nyh blagu iemal
Svetokriški
drdrati nedov. drdrati: on vuoly ſpotbode, inu oſtrashi, vuoly sazhneio s'vinam derdrat nedol. (II, 348)
Število zadetkov: 26452