Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
drugde prisl. drugje: Inu dargdi praui ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal ǀ Kadar kej derhdi de bi bily letu ſturili ǀ S. Ambrosh darhdi nameſti S. Paula leto poterdi Prim. pri Alasii drugde ‛in altro luogo’, pri Kastelec-Vorencu drugdi ‛alibi’; → drugje.
Svetokriški
druge krate prisl. drugič, ob drugi priliki: aku v'mej nimi ſe najde ena dusha, Katera ſe nej zhistu druge Krate tož. mn. ſpovedala nikar dalej neodnashaj (I/2, 65) ǀ hishni ozha bo tudi sdaj ym saneſil, dokler ſo vejdili de je bil druge krate tož. mn. ym saneſil (I/2, 174) ǀ de ſi lih druge krate tož. mn. greshnike je raven ſebe terpel (II, 12) → drugikrat
Svetokriški
drugi -a štev. drugi: inu vy kakor en drugi im. ed. m Herodesh mu ſe ſuper ſtavite ǀ Ta druga im. ed. ž lubesan je te nature, katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu de ſe ne boij oroshia … Drugu tož. ed. s ſerce ima slabu strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga tož. ed. m na hribu Bethel ǀ NA DRVGO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI v drugo v drugo: v'drugu kadar tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku, inu vesdravu
Svetokriški
drugiindvajseti -eindvajseta štev. dvaindvajesti: NA DRVGO, INV DVAJSETO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/2, 177)
Svetokriški
drugikrat prisl. drugič, ob drugi priliki: Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu Iagnetu ǀ drugikrat pak ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu ǀ En drugi krat na ſrejd plaza je stal ob zhaſsu tega ſemnja ǀ ta drugi Krat mu perneſſe eno ojlzheno vejzo → druge krate
Svetokriški
drugje prisl. drugje: Inu dergi pravi (II, 564) → drugde
Svetokriški
drugo prisl. v drugo: drugu poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile, tryetje poshle vshy zhes ludy, inu shivino, zhetertu poshle muhe (IV, 188)
Svetokriški
drukan -a prid. tiskan: kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih rod. mn. bilu 2. vtisnjen: Tedaj ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla drukan im. ed. m ǀ hozhe de v'serzù drukaniga tož. ed. m ži. noſsimo ǀ je taku v'ſuojm ſerzu drukanu tož. ed. s hranil → drukati
Svetokriški
drukati nedov. 1. tiskati: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat nedol. ǀ tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil, inu perpiſsat perpustil, ali pak de bi ijh drukat nedol. pustil 2. vtiskovati: Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat nedol., k' ſnaminu de njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile do ſmerti ← bav. nem. drucken ‛tiskati, vtiskovati’
Svetokriški
Druzila -e ž osebno lastno ime Druzila: S. Ioannes to mortvo Druſillo tož. ed. je bil oſhivil (II, 200) SP omenja hčer Heroda Agripe in Feliksovo ženo z imenom Druzíla (SP Apd 24,24), ne pa tudi, da bi jo sv. Janez oživil.
Svetokriški
družba -e ž družba: katerim ta drushba im. ed. Nebeſhka na shlushbo ſtreshè ǀ vſo ſvojo drushbo tož. ed., inu shivino na en hrib s' ſabo pele ǀ Angeli ſò Jacobu drushbo tož. ed. dershali ǀ eno preſelzo vſel, inu v'drushbi mest. ed. ſvoje lube je predil ǀ v' drushbi mest. ed. teh Angelou ǀ prezej prozh s' ſvoio drushbo or. ed. potegne ǀ vy v'Cerkvi pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo or. ed. Nebeſhko ſe ſmeiate ǀ s' veliko drusbo or. ed. Nebeſko
Svetokriški
družina -e ž družina: imà gledat de drushina im. ed. nej lazhna ǀ de bi njegova dershina im. ed. Prasnike poslovala ǀ ſe je bil shonal Nojeſa, inu niega dershine rod. ed. ǀ ſvoij drushini daj. ed. ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà ǀ skerbejti ſa hisho, drushino tož. ed., inu poſvejtna opravila ǀ je poklizal ſvoje lube otrozhizhe, inu vſo ſvojo drushino tož. ed. ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino tož. ed. k' ſpuvidi k'pridigi pelal
Svetokriški
družinica -e ž družinica: my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo, imamo otrozhizhe, dershinizo tož. ed., malu ſe perdella, letina je huda (V, 416 s.)
Svetokriški
družiti se nedov. družiti se: golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit nedol., temuzh s' ſvoym tovarsham (II, 166)
Svetokriški
drva drv s mn. drva: ogin ugaſne, aku derua im. mn. ſe ne perkladaio ǀ darva im. mn. na ognishi ſe n' hozheo prezei pershgat ǀ en us deru rod. mn. seshge ǀ derua tož. mn. v'kuhino je noſſila ǀ nymamo na praſnik obenu poslovajne dellat … kakor derva tož. mn. ſekat ǀ Poprej kakor mres pride s'dervami or. mn. s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio
Svetokriški
držan -a prid. 1. držan, upoštevan: ſtara, inu pravizhna navada je vſelei na ſvejtu dershana im. ed. ž bila (I/1, 3) 2. pojmovan: Goſpodovati, inu krajlovat na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu im. ed. s (V, 105) ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne ludij dershani im. mn. m (III, 23)
Svetokriški
držanje -a s držanje, upoštevanje: gdu je tebi dal oblaſt reshit sdaj ludij od dershajna rod. ed. S. Sapuvidi Boshyh ǀ edn hualeshen ſe yskashe skuſi dershajne tož. ed. teh S. Sapuvidy ǀ G. Bug nas opomina de ſe imamo niemu podati skuſi grevingo, inu dershaine tož. ed. niegovih Svetih sapuvidi ǀ je terbej ſe potiti s'darshajnam or. ed. teh S. sapuvidi
Svetokriški
držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
Svetokriški
duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
Svetokriški
Duh -a m → Sveti Duh
Število zadetkov: 26452