Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
polica -e ž polica: Lonz, zhe lep glaſs ad ſebe da, ga na poliza tož. ed. poſtavio, zhe pak shleht glaſs imà ga v'ogin versheio, taku G. Bug, kadar vaſs bo poſtavil na polizo tož. ed. nebeskih ſtolou (V, 42) ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi +mest. ed. ſtal (III, 63)
Svetokriški
Policianus m osebno lastno ime Poliziano: Pishe Angelus Politianus im. ed., de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Angelo Ambrogini Poliziano (1454–94), it. humanist in pesnik
Svetokriški
Polikarpus -pa m osebno lastno ime Polikarp: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides, S. Policarpus im. ed. (V, 44) ǀ Vy Nem.N. vshe vejſte de S. Polycarpu daj. ed. je bilu na sbiro danu (II, 36) Sv. Pólikarp, gr. Πολύκαρπος (pribl. 69–155/156), učenec apostola Janeza, škof v Smirni in mučenec
Svetokriški
Polio m osebno lastno ime Polio: piſhe Trebellius Pollio im. ed. od Ceſaria Marius imenuaniga (I/2, 112) Pólio Trebélij, lat. Polio Trebellius (3. stol.), rimski biograf
Svetokriški
Polipus m osebno lastno ime Polip: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Polipus im. ed. (II, 410 s.)
Svetokriški
politika -e ž politika: Nej rezhe, nej vuzhj kar hozhe Philoſophia te semle, Politica im. ed. tiga ſvejta (III, 145) ǀ Vaſs sabſtopim Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili, inu politiko tož. ed. tiga ſvejta ſe navuzhili (IV, 284) ← lat. (ars) polītica ← gr. πολῑτική (τέχνη) ‛politika’
Svetokriški
polizati -ližem dov. polizati: pojdi h' tvojmu vsmilenimu JESVSV, ter taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam polishi vel. 2. ed. (IV, 474)
Svetokriški
polj.1 krajšava pater: Polj. im. ed. Agellius pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti ǀ kakor berem od Polj. rod. ed. Franciſca de Bergamo Capucineria ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla povedat Polj. daj. ed. Bernardu Krajšava stoji za → pater.
Svetokriški
polj.2 krajšava poglavje: pojte s'mano na 4 polj. tož. ed. Preroka Dan: ǀ kakor samerkam per S. Mattheushu na 17. p: mest. ed. per S. Marku na 14. polj. mest. ed. per S. Lukeshu na 9. polj. mest. ed. ǀ kaj je Syn Boshi govuril od ſvoja S. Rus. T. per S. Joanneſu na 6. polj. mest. ed. Krajšava stoji za → postava.
Svetokriški
Poljak -a m prebivalsko lastno ime Poljak: ſe hualio Polaki im. mn. s' nyh bellem levam (III, 259 s.) Prebivalci vzhodnoevropskega kraljestva Poljske; → poljski
Svetokriški
polje -a s polje: Enkrat kadar je S. Anton na ſrejd Pollà rod. ed. Bituricenskiga pridigual ǀ raishi greſte na pojle tož. ed. dellat, inu s' kupzhio ſe martrat ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile tož. ed., ta drugi po ſvoj kupzhy ǀ bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè tož. ed., inu vinske gore Konzhati, inu poshgati ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai puli mest. ed. ǀ Si shlishal, de na hrovashkim puli mest. ed. 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh ǀ Zhe hozhe prebivat v' vinogradeh, na nyvah, inu na pulij mest. ed.
Svetokriški
poljski -a prid. poljski, tj. nanašajoč se na Poljsko: En dan gre na lovu en Polski im. ed. m shlahtnik ǀ S. Conegundis Ceſſariza S. Hedvvigis Polska im. ed. ž krajliza. S. Radegundis Franska krajliza lety vſy ſe ſo poſtili cel advent ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku im. ed. s, Nemshka, inu lashka deshela ǀ zhakaio pomozh is nemshke, inu polske rod. ed. ž deshele ǀ ſe je obernil, inu grè pruti Polski daj. ed. ž desheli ǀ v' Shpanski, Polski mest. ed. ž, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki desheli ǀ pishe Argenta, de v'polski mest. ed. ž desheli je bila ena velika lakota → Poljak
Svetokriški
poljubiti -im dov. poljubiti: de vekshi perloshnoſt, inu zhaſs bi imel ſam S. Antona polubit nedol. (III, 309) ǀ Pojdimo tedaj ieſuſa obyskati s' Paſtery njega moliti, s' Mario Divizo, inu s' iosepham njega polubiti namen. (II, 104) ǀ Polubimo vel. 1. mn. tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga (III, 10)
Svetokriški
polkončan -a prid. na pol pokončan: h'shkodi tiga vſhe pul Konzhaniga rod. ed. m ſvejta ſe perpraulajo (I/2, 38)
Svetokriški
polmrtev -tva prid. polmrtev: ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ ta frishni ſtudeniz is katerem ſe je bil resfrishal ta polmertvi im. ed. m Jsmael ǀ ſo shlishali ta pohleuni glaſs tiga polmertviga rod. ed. m Goſpuda ǀ shloſt, inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga, inu pol mertviga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa pu martviga tož. ed. m ži. ǀ ſo shli prozh, ter pul mertviga tož. ed. m ži. ſo puſtili leshati ǀ Sa volo tiga ſin ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt, dokler vſhe pul mertuiga tož. ed. m ži. inu Konzhaniga vidim ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti
Svetokriški
poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.
Svetokriški
polnag -a prid. polnag: buſs, inu pu nag im. ed. m je hodil (IV, 230) ǀ eniga petlerja pu nagiga tož. ed. m ži. je bil srezhal (I/1, 107) ǀ boſy, inu polnagi im. mn. m po simi hodimo (I/1, 43)
Svetokriški
polno prisl. polno, mnogo: Sakai ſe vidi, de ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa, ſakaj ie polnu lashnikou ǀ Elisabetha Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou
Svetokriški
polnoč -i ž 1. polnoč: do polnozhi rod. ed. pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ v'Faraushi ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi tož. ed. (?) pyanzhvajo ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi mest. ed. ǀ Samſon ſe prebudij ob polnozhi mest. ed. ǀ ſim shlishal, de ob pounozhi mest. ed. ſo k' juternizam sgonili ǀ molituo opravi, ter gre pozhivat, pruti polinozhi mest. ed. ǀ ob pulnozhi mest. ed. je bil shal proſſit 2. sever: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy … Polnuzh im. ed. pomeni ta reuni ſtan teh vbogih, kateri v' umraku tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu, try pruti pol nozhi daj. ed. → noč
Svetokriški
polomiti -im dov. polomiti, zlomiti: Telix ſi pusti vſe kosti polomit nedol. ǀ jadra reſtarga, drevu polomi 3. ed., shtrike poterga ǀ Cleomedes prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi 3. ed. ǀ eni ſi ſobe polomio 3. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu vſe nashe oroshie polomil del. ed. m ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan ſi nei bil glave, inu roke polomil del. ed. m ǀ odpuſti lete greha, katere ſim jeſt na moie rame nalushil … de ſo mene dol polomili del. mn. m ǀ drugi bi ſi bilij roke, inu noge polomili del. mn. m polomiti se polomiti se: Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu ſe polomi 3. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila del. ed. ž pod Svetem Antonam ǀ je bil shal orat, orodje mu ſe je bilu polomilu del. ed. s
Število zadetkov: 28684