Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
    2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
      2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Čebelarstvo
dvoják -a m
Celotno geslo Kostelski
dvojčka gl. dvojki
dvóje dvóje in dvójih ločilni števnik [dvóje]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
ETIMOLOGIJA: dvoj
Celotno geslo Kostelski
dvojidˈvoːjė -a -e štev.
dvojína dvojíne samostalnik ženskega spola [dvojína]
    1. iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje dve osebi, stvari
    2. ekspresivno navadno dober, pozitiven odnos med dvema osebama, zlasti ljubezenski, partnerski
ETIMOLOGIJA: dvoj
dvojínski dvojínska dvojínsko pridevnik [dvojínski]
    2. ekspresivno ki je, poteka med osebama v ljubezenskem, partnerskem odnosu
ETIMOLOGIJA: dvojina
Celotno geslo Kostelski
dvojkidˈvoːjkė -ȯf m mn.
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica]
    1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu
      1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
    3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
    4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: dvojen
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
    1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
      1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
      1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
      2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
    3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
ETIMOLOGIJA: dvoj
Čebelarstvo
dvójni mréžasti vlóžek -ega -ega -žka m
Čebelarstvo
dvójni okvír -ega -ja m
Čebelarstvo
dvójni sátni pitálnik -ega -ega -a m
Čebelarstvo
dvójni sládkor -ega -órja m
Čebelarstvo
dvójno cépljenje ličínk -ega -a -- s
Čebelarstvo
dvójno medênje -ega -a s
Čebelarstvo
dvójno síto -ega -a s
Čebelarstvo
dvójno žrêlo -ega -a s
dvókalíčnica dvókalíčnice samostalnik ženskega spola [dvókalíčnica]
    iz botanike rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista
ETIMOLOGIJA: iz dvokaličen iz dva + kalica iz kal
dvókápnica dvókápnice samostalnik ženskega spola [dvókápnica]
    streha z dvema poševnima ploskvama, ki se stikata na slemenu
ETIMOLOGIJA: iz dvokapen iz dva + kap1
Število zadetkov: 23296