Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
žvrgolênje -a s (é)
glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje
SSKJ²
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé :
    žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e:
    žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
SSKJ²
žvrgolévati -am nedov. (ẹ́)
star. žvrgoleti: škrjanec žvrgoleva nad poljem
SSKJ²
žvrgolévček -čka m (ẹ̑)
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje: vprašal je, če je veseli žvrgolevček njen otrok
SSKJ²
žvŕkati -am nedov. (ŕ ȓ)
ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: pod nogami je žvrkalo blato; brezoseb. v čevljih mi žvrka
SSKJ²
žvŕkelj -klja m (ŕ)
zastar. žvrklja: mešati z žvrkljem
SSKJ²
žvŕklja -e ž (ȓ)
1. lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa: z žvrkljo narediti testo za palačinke; kuhalnice in žvrklje
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah / pelinolistna žvrklja
SSKJ²
žvrkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvrkljati: žvrkljanje jajc
SSKJ²
žvrkljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste: žvrkljati jajca; žvrkljati mleko s sladkorjem
2. nepreh. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: voda v koritu je enakomerno žvrkljala; brezoseb. v škornjih mu je kar žvrkljalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
a prisl., pog.  uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
SSKJ
a vez., knjiž.  
  1. 1. v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
    2. b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
      // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
      // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
  2. 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
SSKJ
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    á neskl. pril.  prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
    ♦     lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
SSKJ
á in à medm. (ā; ȁ) 
  1. 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
  2. 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
  3. 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
SSKJ
à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal!
SSKJ
à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
SSKJ
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
SSKJ
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) 
  1. 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
  2. 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
SSKJ
abalienácija -e ž (á) redko alienacija
SSKJ
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
SSKJ
abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Število zadetkov: 196205