Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dójnost -i ž (ọ́) vet. zmožnost, sposobnost za dojenje: dojnost pri svinji je upadla
Prekmurski
dójti dójdem dov.
1. dovolj biti, pripasti: dójti KOJ 1833, 161; naj tejm, ſtere ſzo zaiſtino vdovicze, dojde KŠ 1771, 641; vſzejm dojde eden falácſicsek zemlé KM 1783, 201; ka nyemi dojde szpôvanoga AI 1875, kaz. br. 8; Dôjde tudi obilno vsakoga BJ 1886, 33
2. priti: Kriſztus na ſzoudbo dojde knám BKM 1789, 434; Kjednoj doviczi je dojso BKM 1789, 167; ſzo knyemidojsle BKM 1789, 97
3. dohiteti: Najbiztrejšega konja dojde AI 1878, 11; tou je nej dojſao KŠ 1771, 472; Fárao, ka je nyédójsao KM 1796, 36
4. doleteti, prizadeti: ako ſze dojde telovna nemocsnoſzt SŠ 1796, 84; junáſztvo, ki je more dojti SŠ 1796, 125; je velika neszrecsa doisla KAJ 1870, 164
Celotno geslo Kostelski
dojti ► ˈdọːi̯t ˈdọːi̯den dov.
SSKJ
dojúžnik -a m (ȗ) nar. zahodnodolenjsko (dopoldanska) malica: prinesla je koscem dojužnik
SSKJ
dójva -e ž (ọ̑) nar. vzhodno molža: mati je bila ravno v hlevu pri dojvi
SSKJ
dók -a m (ọ̑) pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje: spraviti ladjo v dok / ladjo so gradili v doku
♦ navt. plavajoči dok na morju; suhi dok na kopnem
// del zaprte luke med dvema pomoloma za nakladanje in razkladanje blaga: ladja se je zasidrala v doku
SSKJ
dokadíti -ím dov., dokádil; dokajèn (ī í) kaditi do konca: dokaditi cigareto, pipo / dokadil je in vstal
SSKJ
dókaj in dokàj prisl. (ọ̑; ȁ) knjiž. precéj: od takrat je minilo dokaj let; dokaj njegovih vrstnikov je že mrtvih / njegova usoda je dokaj žalostna; hlevi so urejeni dokaj sodobno
SSKJ
dókajkrat in dokàjkrat prisl. (ọ̑; ȁ) knjiž., redko večkrat: dokajkrat tvega življenje
SSKJ
dókajšen in dokàjšen -šna -o prid. (ọ̑; ȁ) knjiž. precej velik, precejšen: maloobmejni promet je bil dokajšen
SSKJ
dókajšnji in dokàjšnji -a -e prid. (ọ̑; ȁ) knjiž. precej velik, precejšnji: dokajšnje število kmetov je dobilo zemljo / delo opravlja z dokajšnjo spretnostjo
SNB
dokapitalizácija -e ž (á) ekon.
vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; dokapitalizacija podjetja; postopek dokapitalizacije; Ker je sejemska dejavnost za mesto zelo zanimiva, smo se z mestno občino dogovorili za dokapitalizacijo in tako zagotovili denar za nujno potrebne investicije E ↑dokapitalizírati
SNB
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon.
ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizírati
    dokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
    delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
SNB
dokapitalizíran -a -o prid. (ȋ) ekon.
ki ima vložen dodatni kapital za povečanje osnovnega: Trenutno je položaj boljši v manjši od obeh družb, ki je bila letos dokapitalizirana s 500 tisoč evri E ↑dokapitalizírati
SNB
dokapitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon.
vložiti dodatni kapital za povečanje osnovnega: dokapitalizirati družbo; dokapitalizirati podjetje; Francoska cementna nadnacionalka je včeraj sporočila, da se bo dokapitalizirala, in sicer z izdajo novih delnic v višini 1,28 milijarde evrov E (↑)kapitalizírati
SSKJ
dokàz -áza m (ȁ á) kar utemeljuje, podpira kako trditev: vsi dokazi govorijo proti vam; manjkalo mu je neizpodbitnih dokazov; predložiti, zbirati dokaze; trditev je podprl z dokazi; otipljivi, tehtni dokazi; dokazi za in proti; za to imamo že dovolj dokazov; zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen; priznal je pod pritiskom dokazov / dokaz o strokovnosti
♦ jur. nasprotni dokaz s katerim se ovrže kaka trditev; obremenilni, razbremenilni dokaz; mat. aritmetični dokaz pri katerem se uporabljajo samo aritmetične operacije; direktni dokaz pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; geometrijski dokaz pri katerem se uporabljajo samo geometrijske konstrukcije; indirektni dokaz pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja
// zunanji izraz, znamenje česa: to je zgovoren in prepričljiv dokaz, da je tvoja sodba napačna; dokaz ljubezni; v dokaz prijateljstva mu je podarila sliko
SSKJ
dokázanost -i ž (á) značilnost dokazanega: obsodba se opira na popolno dokazanost krivde
SSKJ
dokázati tudi dokazáti -kážem dov. (á á á) 
  1. 1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi: dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv; neovrgljivo, prepričevalno, zanesljivo dokazati; statistično se to ne da dokazati / to je bila priložnost, da ji je lahko dokazal svojo ljubezen; dokazati svojo moč / lahko ti dokažem laž / tega laikom ne bomo dokazali ne bomo jih mogli prepričati
    ●     ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma
  2. 2. postati zunanji izraz, znamenje česa: pregled dela je dokazal, da smo se v napovedih zmotili
    dokázan -a -o: dokazane trditve; krivda je dokazana; to je znanstveno dokazano
Celotno geslo Kostelski
dokazati gl. izpričati, posvedočiti
Prekmurski
dokazávati -ǜjem nedov. dokazovati: szo nyim dokazávali, ka szo vszi preminoli KOJ (1914), 136
Število zadetkov: 130176