Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
razpóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna
SSKJ
razpóčenje -a s (ọ̑) glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov
Besedje16
razpočiti glag. dov. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
SSKJ
razpóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) 
  1. 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala
  2. 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej
  3. 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil
    ●     ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne
    razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla
Besedje16
razpočiti se glag. dov. ♦ P: 14 (TT 1557, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Celotno geslo Kostelski
razpočiti se ► resˈpọːčėt se -ėn se dov.
SSKJ
razpóčnik -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki
SSKJ
razpodelítev -tve ž (ȋ) knjiž. razdelitev, porazdelitev: razpodelitev zemlje / umetniška razpodelitev barv
SSKJ
razpodelíti -ím dov., razpodélil (ī í) knjiž. razdeliti, porazdeliti: razpodeliti zemljo / enakomerno razpodeliti seme po površini
SSKJ
razpodíti -ím dov., razpódil (ī í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši
// narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli
Besedje16
razpoditi glag. dov. ♦ P: 13 (TM 1555, TT 1557, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje16
razpoditi se glag. dov. ♦ P: 2 (DC 1584, TfC 1595)
Besedje16
razpojan del. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje16
razpojen del. ♦ P: 9 (TT 1557, TO 1564, TT 1577, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
SSKJ
razpòk -óka m (ȍ ọ́) glagolnik od razpočiti se: razpok balona, mehurja / razpok granate eksplozija
Besedje16
razpok sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)
SSKJ
razpóka -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka
♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur
Celotno geslo Kostelski
razpoka gl. poka, praliska
Besedje16
razpokan del. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje16
razpokani posam. ♦ P: 1 (DB 1584)
Število zadetkov: 143086