- 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena
- 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov
● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska
♦ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi; sirinks: igrati na siringo / panova siringa
- 2. knjiž. španski bezeg: na vrtu so imeli tri breze in nekaj grmov siringe
♦ zool. organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; spodnji grgavec
- 1. izdelovati sir: siriti v sirarni
- 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko
- síriti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri
// nar. koruzen: sirkovi storži / sirkova moka / sirkov močnik
- 1. sirkova slama: sirkovina za metle
- 2. nar. koruzna slama: po njivi leži sirkovina
♦ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3484
- 3485
- 3486
- 3487
- 3488
- 3489
- 3490
- ...
- 8415
- Naslednja »