Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan
● ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta - 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
- 1. ciganski otrok, navadno deček: umazan ciganček; črn kot ciganček
- 2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata
- 1. cigani: ciganija je že spet tu
- 2. zelo revno, zanemarjeno stanovanje ali poslopje: kako more živeti v taki ciganiji; svojo ciganijo bi si lahko že popravil / vso svojo ciganijo so naložili na voz in se odpeljali
- 1. cigansko, potepuško živeti: dovolj je ciganil okoli; ciganiti se po svetu
- 2. goljufati, odirati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi
// slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka
- 1. nanašajoč se na cigane: ciganski jezik; ciganski otrok; ciganski tabor; ciganska godba / na občini so reševali cigansko vprašanje / ekspr. ima ciganske oči črne, žive
- 2. ekspr. nestalen, nemiren: fant je ciganske narave
♦ gastr. ciganski golaž golaž iz dveh vrst mesa, slanine, krompirja in paprike
- cigánsko prisl.: (po) cigansko živeti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 339
- 340
- 341
- 342
- 343
- 344
- 345
- ...
- 5271
- Naslednja »