Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
barón -a (ọ̑) 
  1. 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno
    // baron Žiga Zois
  2. 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni
  3. 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
SSKJ
baronát -a (ȃ) redko baronstvo: dobiti baronat
SSKJ
barónček -čka (ọ̑) 
  1. 1. baronov sin: mladi baronček
  2. 2. iron. baron: ti grofički in barončki
SSKJ
baronésa -e ž (ẹ̑) baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu
SSKJ
baronét -a (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona
SSKJ
barónica -e ž (ọ̑) baronova žena: salon gospe baronice
// baronova hči: grofica Auersperg, rojena baronica Codelli
SSKJ
baroníja -e ž (ȋ) fevdalna baronova posest
SSKJ
barónovka -e ž (ọ̑) star. baronica: gospa baronovka
SSKJ
barónski -a -o (ọ̑) pridevnik od baron: baronski naslov
SSKJ
barónstvo -a (ọ̑) baronski naslov: dobiti baronstvo
SSKJ
bárski1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bar1:
  1. a) barski program; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane
  2. b) barski pult; visok barski stolček / barske pijače
SSKJ
bárski2 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barje: barski travniki; kisla barska zemlja / barski premog
 
bot. barska preslica
SSKJ
bàrt bárta (ȁ á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva
SSKJ
bàrt bárti ž (ȁ ȃ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov)
SSKJ
barúfa -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa
SSKJ
barúsa -e ž (ȗ) redko kocina: v bradi se srebrijo sive baruse
// nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse
SSKJ
barúsast -a -o prid. (ȗ) redko kocinast: barusast možakar
SSKJ
bárva -e ž (ȃ) 
  1. 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
  2. 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
  3. 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
  4. 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
  5. 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
  6. 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
  7. 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
  8. 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
    ● 
    vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
    ♦ 
    fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
SSKJ
barválen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad
SSKJ
bárvanec -nca (ȃ) človek barvne polti: belci in barvanci
Število zadetkov: 118294