Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
barvljív -a -o prid. (ī í) ki se da barvati: lahko barvljiva snov
SSKJ
bárvnica -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic
♦ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici
SSKJ
bárvnik -a m (ȃ) šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki
♦ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
SSKJ
barvnokóžec -žca m (ọ̑) človek barvne kože: belci in barvnokožci
SSKJ
barvnopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je barvne polti: barvnopolti narodi
SSKJ
bárvnost -i ž (ȃ) 
  1. 1. lastnost barvnega: neizrazita barvnost fasad / barvnost glasu
  2. 2. sposobnost za sprejemanje barve: precejšnja barvnost volne
SSKJ
barvomér -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter
SSKJ
barvoslóvje -a s (ọ̑) nauk o barvah in tehniki barvanja
SSKJ
barvotísk -a m (ȋ) žarg., tisk. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku
// tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski
SSKJ
baržún -a m (ȗ) knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun
SSKJ
baržúnast -a -o prid. (ȗ) knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli
// ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči
    baržúnasto prisl.: baržunasto črn
SSKJ
baržúnov -a -o (ȗ) pridevnik od baržun: baržunov lesk
SSKJ
bás -a m (ȃ) 
  1. 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas
    // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base
  2. 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas
  3. 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi
    ♦     etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi
SSKJ
basáč -a m (á) nekdaj kdor nabija topove: basač tretjega topa
SSKJ
basálnik -a [u̯n] m (ȃ) nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov
SSKJ
básati bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) 
  1. 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe
  2. 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar
  3. 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
  4. 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo
    básati se pog.  
    1. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus
    2. 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico
      ●       redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
SSKJ
básbáriton -a m (ȃ-ȃ) muz. basovski glas z visoko lego
SSKJ
baseball -a [bé(j)zbôl] m (ẹ̑-ȏ) šport. ameriška igra, pri kateri udarjajo žogo z lesenim kijem: igrati baseball; neskl. pril.: baseball tekma
SSKJ
básek -ska m (ȃ) ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom
SSKJ
báselski -a -o [bazl-] prid. (á) nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti
♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448
Število zadetkov: 101503