- 1. pazljivost, skrbnost, opreznost: potrebna je večja čuječnost pred sovražno dejavnostjo; ukaniti čuječnost straže; napeta, neprestana čuječnost
- 2. čuječe stanje: utrujen od dolge čuječnosti
Zadetki iskanja
// v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume
- 1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno
- 2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje
- 3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; Avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov E = sthrv. čȗk, nar. bolg. čúk < pslov. *čukъ iz ide. *(s)k'ā̆u̯-, *(s)k'ē̆u̯-, *(s)k'ū̆- 'tuliti, cviliti'
- čúkasto prisl.: ne glej tako čukasto
- 1. oglašati se z votlim, kratkim glasom: sove skovikajo in čuki čukajo
- 2. pog., slabš. pripovedovati, navadno kaj neprijetnega: pojdi čukat starim babam, jaz te ne bom poslušal
- 1. manjšalnica od čuk: čukec je zletel iz dupla
- 2. ljubk. otrok: daj že čukca spat / kot nagovor ti moj mali čukec
- 1. nar. manjši stanovanjski prostor, zlasti v gorenjski kmečki hiši: spala je v temačni čumnati
- 2. ekspr. manjša, preprosta soba: atelje je imel v podstrešni čumnati
- 1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja
- 2. ki ga hitro obvladajo čustva: zelo ga je pretreslo, čeprav ni bil čustven človek; vesela, zelo čustvena ženska
- 3. ki vsebuje, izraža čustva: pel je neko staro čustveno pesem; čustvena recitacija
♦ lit. čustvena lirika
- čústveno prisl.: govoril je razvneto in čustveno; čustveno neuravnovešen, razgiban človek; čustveno obarvan opis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 540
- 541
- 542
- 543
- 544
- 545
- 546
- ...
- 5468
- Naslednja »