Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji
// prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko
- 1. diskretno ravnanje, vedenje: lahko računamo z njegovo diskrecijo; potrebna je popolna diskrecija
- 2. jur. pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno možnih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; svobodni preudarek: sodnik je odločil po diskreciji
- diskreditíran -a -o: vodstvo stranke je bilo takrat že močno diskreditirano
- 1. ki ne govori o kočljivih, zaupnih stvareh: diskreten človek; bil je diskreten in je molčal; obljubim ti, da bom ostal diskreten / zastavil mu je diskretno vprašanje / diskretno vedenje taktno, obzirno
// hvaležen sem vam za to diskretno sporočilo zaupno - 2. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa; nevsiljiv, nevpadljiv: diskreten vzorec blaga; diskretna razsvetljava; diskretna reklama / uporabljati diskreten parfum / diskreten lokal
- diskrétno prisl.: oblačiti se diskretno in elegantno; diskretno pripovedovati o dogodku
♦ mat. diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 534
- 535
- 536
- 537
- 538
- 539
- 540
- ...
- 5468
- Naslednja »