- 1. kem. razpad molekul v enostavnejše molekule, ione, atome: disociacija karbonatov; stopnja disociacije / elektrolitska, toplotna disociacija
- 2. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: disociacija mišljenja / disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- disociíran -a -o: disociiran elektrolit; slabo disociirana kislina; pren. čas in prostor sta v noveli močno disociirana
♦ psiht. disociirano mišljenje nenormalno, navadno bolezensko povezano mišljenje
- 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci
- 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja
- 1. knjiž. dati dispenzo, spregled: dispenzirati koga od izpolnitve kake dolžnosti
- 2. farm. pripraviti in izdati zdravilo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 536
- 537
- 538
- 539
- 540
- 541
- 542
- ...
- 5468
- Naslednja »