Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
dánj -a m (ȃ) star. davek: plačevati danj / volk je pobiral svoj krvavi danj
SSKJ
dánji -a -e prid. (ā) knjiž. ki je na dnu: danji deli globeli; danja odprtina
♦ geogr. danja voda talna voda na dnu doline
SSKJ
dánjski -a -o prid. (ā) redko ki je na dnu: danjsko kamenje
SSKJ
dánka -e ž (á) zadnji del debelega črevesa: vnetje danke
// zelo debela klobasa, narejena s tem delom črevesa
SSKJ
dánost -i ž (á) knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku
// značilnost tega: zagovarjati danost lastništva; vdati se v danost eksistence
SSKJ
dánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Dance ali Dansko: danski jezik / dansko kmetijstvo / ekspr. danski kraljevič Hamlet
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti
SSKJ
dánščina -e ž (ȃ) danski jezik: prevod iz danščine
SSKJ
dántejevski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Danteju: to je vizionarna podoba dantejevskega formata; dantejevska fantazija
SSKJ
dantológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog
SSKJ
dantologíja -e ž (ȋ) raziskovanje Dantejevega življenja in dela: nova dognanja v dantologiji
SSKJ
danunciáda -e ž (ȃ) knjiž., ekspr. italijanska zasedba Reke leta 1919 pod D'Annunziovim vodstvom: reška danunciada
SSKJ
dánzadnéven -vna -o prid. (ȃ-ẹ̑) knjiž. ki se dogaja dan za dnem: danzadnevno obiskovanje
SSKJ
dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ) 
  1. 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki
    // žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
    // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
  2. 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornik
    ●     star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
SSKJ
darávno vez. (á) zastar. čeprav: hvalila sva vino, daravno je bilo kislo
SSKJ
dárček -čka m (ȃ) manjšalnica od dar: darček za spomin
SSKJ
daréjek -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov
SSKJ
dárek -rka m (ȃ) knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc)
SSKJ
darežljív -a -o prid., darežljívejši (ī í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen
SSKJ
darežljívec -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek
SSKJ
darežljívost -i ž (í) lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo
Število zadetkov: 124249