Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vnazáj prisl. (á) knjiž. za nazaj: opravičiti se vnazaj / vse ve, vnaprej in vnazaj
SSKJ
vnebohòd -óda in vnébohod -a m (ȍ ọ́; ẹ̑) 
  1. 1. rel. odhod, dvig Kristusa v nebo, nebesa štirideset dni po vstajenju: apostoli so bili priče vnebohoda
  2. 2. v krščanstvu praznik štirideseti dan po veliki noči: praznovati vnebohod / odšel je na vnebohod
SSKJ
vnebohóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vnebohod: vnebohodni obredi / vnebohodne pesmi
SSKJ
vnebóvpijóč tudi vnebóvpijòč -óča -e prid. (ọ̑-ọ̄ ọ̑-ọ́; ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́) ekspr. zelo velik: vnebovpijoča krivica; vnebovpijoča revščina / vnebovpijoča žalitev zelo huda
SSKJ
vnebovzétje -a s (ẹ̑) rel., navadno v zvezi Marijino vnebovzetje vzetje Marije, Kristusove matere, v nebo, nebesa: verska resnica o Marijinem vnebovzetju
SSKJ
vnéma -e ž (ẹ̑) velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: vnema raste, upada; izgubljati vnemo; od vneme je vsa zardela; lotiti se dela z veliko vnemo / delovna vnema
SSKJ
vnémanje -a s (ẹ̑) glagolnik od vnemati: vnemanje dračja / vnemanje spopadov na meji / vnemanje za šport / vnemanje mandeljnov
SSKJ
vnémar tudi vnemár prisl. (ẹ̑; ȃ) knjiž.  
  1. 1. navadno v zvezi s pustiti (puščati) izraža ravnodušnost, brezbrižnost: pustiti ljudi vnemar; pustiti vse vnemar in oditi / pustiti kaj vnemar ne upoštevati, ne ozirati se na kaj
  2. 2. izraža neskrbnost, malomarnost, neprizadevnost: vnemar opravljeno delo; vnemar zapisane besede
    ●     star. biti komu vnemar biti odveč, biti v napoto; star. teh stvari ni jemati vnemar ni mogoče, ni dobro zanemariti; star. to je bilo rečeno kar tako vnemar brez premisleka, tjavendan; prim. nemar
SSKJ
vnémaren tudi vnemáren -rna -o prid. (ẹ̑; á ā) star.  
  1. 1. ravnodušen, brezbrižen: bil je vnemaren do nevarnosti, ki so mu pretile / odgovarjati z vnemarnim glasom
  2. 2. neskrben, malomaren, neprizadeven: pri vnemarnem gospodarju vse propada
    ●     star. vnemaren potepuh umazan, zanemarjen; star. vnemarna obleka neurejena; star. izogibati se vnemarnih žensk malovrednih, ničvrednih
    vnémarno tudi vnemárno prisl.: vnemarno hoditi; vnemarno izgovarjati besede
SSKJ
vnémarnost tudi vnemárnost -i ž (ẹ̑; á) star.  
  1. 1. ravnodušnost, brezbrižnost: vnemarnost za domačo književnost
  2. 2. neskrbnost, malomarnost, neprizadevnost: zaradi vnemarnosti je bil odpuščen; vnemarnost delavcev
SSKJ
vnémati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: otroci so s kremeni vnemali dračje
  2. 2. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: govorili so, da rad vnema prepire / vnemati ljubezen do knjig; vnemati veselje za glasbo / vnemati v kom strast / vnemati domišljijo
  3. 3. ekspr. vzbujati pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: njegovi nastopi so gledalce vnemali / lepota narave ga je vedno vnemala
  4. 4. ekspr., v zvezi z za povzročati pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vnemati kmete za živinorejo
    vnémati se 
    1. 1. začenjati goreti: ob vetrovnih dneh se vnemajo saje v dimniku
      // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov se segrevati in začenjati goreti: premalo suho seno se rado vnema
    2. 2. ekspr. goreč, sveteč se pojavljati: na nebu se vnemajo bliski
    3. 3. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postajati vroč, rdeč, otekel: oči se otrokom pogosto vnemajo; koža se mu je začela vnemati
    4. 4. ekspr. začenjati se z veliko silo, intenzivnostjo: po predavanjih so se vnemale živahne razprave; vnemali so se ostri spopadi / v njem se je vnemala ljubezen, strast
    5. 5. ekspr., v zvezi z za začenjati čutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: vnemati se za tehniko / vnemati se za prijazno dekle
SSKJ
vnések -ska m (ẹ̑) 
  1. 1. kar se vnese v kaj: vneski v tabeli kažejo temperature v določenem obdobju; kontrolirati vneske
  2. 2. knjiž. kar se čemu (pozneje) doda: motiv o nezvestobi je v tej ljudski pesmi drugoten vnesek / nekateri vneski v romanu so moteči
SSKJ
vnêsti vnêsem dov., vnésel vnêsla (é) 
  1. 1. z nošenjem spraviti v kaj: vnesti prtljago v sobo / vnesti v državo določeno količino denarja
  2. 2. z določenim postopkom narediti, da kaj pride v kaj: vnesti v snov barvilo, lepilo; vnesti v telo prenašalca bolezni, strup; z gnojili vnesti v zemljo manjkajoče snovi
    ♦     elektr. vnesti podatke v (elektronski) računalnik
  3. 3. s pisanjem, risanjem narediti, da kaj postane del česa: vnesti v grafikon podatke; vnesti številke v tabelo / pisar. vnesti kaj v zapisnik zapisati; publ. stroške za telefonski priključek bo treba vnesti v predračun jih upoštevati v predračunu
  4. 4. narediti, povzročiti, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnesti spremembe v gospodarstvo
    // narediti, povzročiti, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnesti v tekmo več živahnosti / govorice so vnesle v ljudi nezaupanje
    vnesèn tudi vnešèn -êna -o: na zemljevidu so vnesene nove meje
SSKJ
vnéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vnetje: vnetni izcedek; vnetna oteklina, rdečina / vnetni proces; vnetne bolezni
SSKJ
vnétež -a m (ẹ̑) ekspr. kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj: vneteži so na mostu ribarili; mirili so bojevite vneteže; gledališki vneteži
SSKJ
vnéti vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ́ á) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vneti prepir, upor / vneti ljubezen / vneti domišljijo
  3. 3. ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnela ga je njena lepota; predstava je gledalce vnela / novica jim je vnela kri jih je razburila; vneti komu srce vzbuditi ljubezen, naklonjenost koga
  4. 4. ekspr., v zvezi z za povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vneti otroke za risanje, šport
    vnéti se 
    1. 1. začeti goreti: bencinski hlapi se radi vnamejo / vnel se je požar
      // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: seno v kupu se je vnelo; vlažno žaganje se rado vname
    2. 2. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postati vroč, rdeč, otekel: oči, pljuča se vnamejo; sluznica se pogosto vname
    3. 3. ekspr. začeti se z veliko silo, intenzivnostjo: kmalu se je vnel živahen pogovor; vnela se je vojna / med njima se je vnelo veliko sovraštvo
    4. 4. ekspr., v zvezi z za začutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: takoj se je vnel za predlog / vneti se za dekle
      ●       star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno
    vnét -a -o 
    1. 1. deležnik od vneti: vneta sluznica; vnete oči
    2. 2. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: vnet plesalec, športnik; vneti pristaši novega gibanja; vnet za lov
      // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: vneto razlaganje jih je prevzelo / vnet pogovor; začela se je vneta razprava; prisl.: vneto delati, pomagati; vneto se zavzemati za kaj
SSKJ
vnética -e ž (ẹ̑) zastar. vnetje: vnetica grla
SSKJ
vnetína -e ž (í) knjiž. vneti del telesa: dati obkladek na vnetino
SSKJ
vnetíšče -a s (í) 
  1. 1. kem. temperatura, pri kateri se določena snov vname: segreti do vnetišča; vnetišče lesa; vnetišče in vrelišče
  2. 2. med. mesto vnetja: prvotno vnetišče je bilo v pljučih / tuberkulozno vnetišče
SSKJ
vnétje -a s (ẹ̄) 
  1. 1. glagolnik od vneti: vnetje bencinskih hlapov / vnetje premalo suhega sena / vnetje koga za predlog / preprečiti vnetje oči
  2. 2. bolezensko stanje, pri katerem je del telesa vroč, rdeč, otekel: zdraviti vnetje; dolgotrajno, nevarno vnetje; vnetje ledvic
Število zadetkov: 107458