Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zatŕtje -a s (ȓ) glagolnik od zatreti: zatrtje nekaterih nalezljivih bolezni / zatrtje upora / zatrtje narodne samostojnosti
SSKJ
zatŕtost -i ž (ȓ) stanje zatrtega človeka: pisatelj je poudarjal junakovo družbeno in zasebno zatrtost ter življenjsko nemoč / ljubezenska, spolna zatrtost
SSKJ
zatŕzati -am dov. (r̄) sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: obrvi mu zatrzajo / obraz ji je zatrzal
// nehoteno sunkovito se skrčiti: mišice na obrazu mu zatrzajo
// v zvezi s s, z narediti sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: zatrzati z ustnicami
SSKJ
zatŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: ustnice mu zatrznejo
● nar. vzhodnoštajersko zatrzniti vrata pripreti
SSKJ
zatúhtati -am dov. (ú) pog. začeti premišljati, razglabljati: ob novici so moški zatuhtali
    zatúhtati se zamisliti se: zatuhtal se je v bridko resnico; zatuhtati se nad dejstvi
SSKJ
zatulíti in zatúliti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom: na dvorišču je zatulil pes / bik je zatulil zarjovel
    // ekspr.: obupano zatuliti; zatuliti od bolečine, jeze
    // dati tuljenju podobne glasove: nad njimi so zatulile granate
    // z močnim, zateglim, enakomernim glasom dati signale: zatulila je ladijska sirena / preh. zatuliti alarm
  2. 2. slabš. zateglo, divje zakričati: množica je zatulila / oče je zatulil na sina / preh. zatuliti povelje
  3. 3. ekspr. glasno, zateglo zajokati: ko so prinesli ranjenca, so ženske zatulile
  4. 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: zunaj je zatulil veter; nad morjem je zatulil vihar
SSKJ
zatúšati -am dov. (ȗ) nižje pog. prikriti, zakriti: škandal so poskušali zatušati; spor naj se hitro zatuša
SSKJ
zatvárjati -am nedov. (á) zastar. zapirati: zatvarjati okna, vrata
SSKJ
zatvòr -ôra m (ȍ ó) zastar.  
  1. 1. zapor: odvesti koga v zatvor
  2. 2. zapiralo, zaklep: zatvor puške
SSKJ
zatvóriti -im dov. (ọ̄) zastar. zapreti: zatvoriti vrata
SSKJ
zatvórnica -e ž (ọ̑) star. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa; zapornica: odpreti, zapreti zatvornice / vodna zatvornica
// premična priprava, ki onemogoča prehod: dvigniti, spustiti zatvornico na cesti / železniške zatvornice
● star. odprle so se vse nebeške zatvornice začelo je zelo, močno deževati
SSKJ
zatvórničar -ja m (ọ̑) star. zaporničar: železniški zatvorničar
SSKJ
zaudárek -rka m (ȃ) knjiž., redko neprijeten vonj: zaudarek po znoju
SSKJ
zaudáriti -im dov. (á ȃ) redko začeti zaudarjati: poleti meso hitro zaudari / od njega je zaudaril pot; brezoseb. zaudarilo je po plesnobi, vlagi
SSKJ
zaudárjati -am nedov. (á) 
  1. 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: meso rahlo zaudarja; gnojna rana zaudarja / brezoseb.: iz ust mu neprijetno zaudarja; zaudarja po alkoholu; v sobi zaudarja po kislem
  2. 2. ekspr. imeti, kazati negativne značilnosti česa: govor je zaudarjal po demagogiji
    zaudarjajóč -a -e: po trohnobi zaudarjajoča klet
SSKJ
zaújčkati -am dov. (ȗ) s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost: zaujčkati dojenčka, otroka / zaujčkati na rokah
    zaújčkati se ekspr.  zagugati se, zazibati se: čoln se je nenadoma zaujčkal
SSKJ
zaúkati -am dov. (ū) 
  1. 1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fant je zaukal; svati so zaukali / glasno zaukati
  2. 2. oglasiti se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova zauka
SSKJ
zaukázati tudi zaukazáti -kážem dov. (á á á) star. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: zaukazal je zapreči konja; profesor je zaukazal, naj odprejo knjige; s kretnjo, pogledom zaukazati / zaukazati umik
    zaukázan -a -o: zaukazana je bila velika previdnost
SSKJ
zaukazováti -újem nedov. (á ȗ) star. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: v družini je zaukazoval oče; zaukazovati vojakom
SSKJ
zaúp -a m (ȗ) zastar.  
  1. 1. zaupanje: njegov zaup je trden / zaup v lastne moči
  2. 2. kredit: prositi za zaup / dati, kupiti kaj na zaup
Število zadetkov: 102135