Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal
- 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj
- 1. odbijanje iskreče se svetlobe: močen, slepeč blesk / kovinski blesk; blesk gladine, orožja, zlata / oči so izgubile ves blesk / zloben blesk v očeh
// knjiž. močna svetloba: blesk sonca; pren. kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk - 2. knjiž. razkošje, sijaj: obdaja jo blesk; njemu ni za zunanji blesk; blesk sveta
- blesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 206
- 207
- 208
- 209
- 210
- 211
- 212
- ...
- 5135
- Naslednja »