Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
  2. 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev
    blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
    blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
    ♦     bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
SSKJ
blêsti blêdem nedov., blêdel in blédel blêdla, stil. blèl blêla (é) v vročici zmedeno govoriti: bolnik blede; vso noč je bledel o bojih; nerazumljivo, zmedeno blesti; s smiselnim osebkom v dajalniku: vročino ima in blede se ji; star. blede se mu v glavi / bledlo se ji je, da pada v brezno
// slabš. govoriti, pripovedovati: vse je laž, kar ljudje bledejo o meni
● ekspr. zaboga, ali se ti blede zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
SSKJ
blestíca -e ž (í) nav. mn., redko bleščeč drobec; bleščica: kristalne blestice snega
SSKJ
blestíkati se -am se nedov. (ī) redko blesketati se, lesketati se: zaponka se blestika
SSKJ
blestívka -e ž (ȋ) rib. kovinska vaba za lovljenje rib: sulec je zgrabil za blestivko
SSKJ
blestník -a m (í) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena
SSKJ
bleščánje -a s (ȃ) glagolnik od bleščati se: bleščanje jezera
SSKJ
bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í) 
  1. 1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu
    ●     ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
    // močno sijati: sonce se blešči
  2. 2. belo odsevati: breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja
  3. 3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
    bleščáti redko  vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
    bleščèč se -éča -e: bleščeč se na soncu; bleščeča se reka; prim. bleščeč
SSKJ
bleščàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž.  
  1. 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščave kupole mesta / bleščavo sonce
  2. 2. razkošen, sijajen: bleščavi dvor; pren. v njegovih pesmih ni tiste bleščave dovršenosti
SSKJ
bleščáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra
    // odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja
  2. 2. knjiž., redko razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote
SSKJ
bleščávica -e ž (ȃ) knjiž. močna svetloba: ostra bleščavica ga je zmedla
SSKJ
bleščávost -i ž (á) knjiž. lastnost bleščavega: bleščavost snega jemlje vid
SSKJ
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
    // ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
  2. 2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
    // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
    bleščéče prisl.: branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
    ●     bleščeče beli prti zelo beli; prim. bleščati se
SSKJ
bleščíca -e ž (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ les. deska, žagana pravokotno na letnice
SSKJ
bléščiti -im nedov. (ẹ́) redko jemati vid, slepiti: sonce ga blešči; bliski mu bleščijo oči
SSKJ
bleščôba -e ž (ó) bleščava: bleščoba ga slepi; sončna bleščoba / pisana panorama bleščobe
SSKJ
blèz prisl. (ȅ) nar. menda: Na doto ti blez ne bo treba gledati (I. Tavčar)
SSKJ
blín -a m (ȋ) nav. mn., v ruskem okolju pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa
SSKJ
blínda -e ž (ȋ) žarg., voj. oklopni avtomobil: mimo so zdrveli tanki in blinde; težke, olivno zelene blinde / železniška blinda motorno oklopno vozilo na tirnicah
SSKJ
blindírati -am dov. in nedov. (ȋ) voj. obložiti vozilo z neprebojnim materialom: blindirati ladjo
    blindíran -a -o: blindiran avtomobil, vlak / blindiran izhod
Število zadetkov: 102692