Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
kristolóški -a -o prid. (ọ̑) rel. nanašajoč se na nauk o Kristusu: kristološka vprašanja
SSKJ
krístus medm. (ȋ) izraža
  1. a) začudenje, navdušenje: kristus, ali je mogoče
  2. b) strah, vznemirjenje, obup: kristus, kaj bo iz tega
SSKJ
Krístus -a (ȋrel.  
  1. 1. učlovečeni Bog: Kristus in apostoli; ko se je vrnil, je bil kakor Kristus bled, shujšan
    // Jezus Kristus
     
    star., pri štetju let v četrtem stoletju po Kristusu [po Kr.] našega štetja, po našem štetju
    // kip ali podoba, ki tega predstavlja: z okorno roko izrezljani Kristusi
  2. 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
    1. a) začudenje, navdušenje: Kristus, ali je to mogoče
    2. b) strah, vznemirjenje, obup: Kristus, kaj bo iz tega
SSKJ
krístusov -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi kristusov trn trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti; bodčec
SSKJ
Krístusov -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na Kristusa: Kristusovo trpljenje / Kristusovi apostoli
     
    šalj. biti v Kristusovih letih star triintrideset let
     
    rel. Kristusov namestnik papež
  2. 2. v medmetni rabi, v zvezi z rana izraža podkrepitev, poudarek: za pet Kristusovih ran, pomagaj
SSKJ
krístusovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak kot pri Kristusu: kristusovski obraz
SSKJ
krístuš medm. (ȋ) pog. kristus: kristuš, kaj bo iz tega
SSKJ
kríščev -a -o prid. (ȋ) pog., v medmetni rabi, v zvezi za kriščevo voljo izraža
  1. a) nejevoljo, nestrpnost: za kriščevo voljo, saj ne gori voda
  2. b) svarilo, prepoved, opozorilo: za sveto kriščevo voljo, ne bodi tak
  3. c) podkrepitev, poudarek: pojdi, za kriščevo voljo; za kriščevo voljo, pomagaj
  4. č) strah, vznemirjenje, obup: za kriščevo voljo, ali so ga ubili
    ● 
    ekspr. za kriščevo voljo ga je prosila, naj gre domov zelo
SSKJ
kríšpati -am nedov. (ȋ) nižje pog. tepsti, pretepati: krišpal ga je z bičem
♦ 
usnj. krišpati usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo
SSKJ
kríten -tna -o prid. (ī) teh. skozi katerega ne preseva barva podlage: kritni emajl, lak; premazati steno s kritno barvo
♦ 
ekon. kritna glavnica glavnica, namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; jur. kritno dejanje dejanje, s katerim hudodelec prikrije drugo kaznivo dejanje
SSKJ
kritêrij -a (é) navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje, merilo: določiti kriterij izbora avtorjev za antologijo; uveljaviti nove, strožje kriterije; zadostil je vsem formalnim kriterijem; ocenjevati po objektivnem, subjektivnem kriteriju; splošni kriteriji za določanje pokojnin / sprejema se vse, brez kriterija / upoštevati kriterij lepote, pravilnosti
♦ 
šport. krožna kolesarska dirka, pri kateri je zmagovalec kolesar, ki doseže največ točk ali ki ima najmanj trideset sekund prednosti
SSKJ
kritêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na kriterij: določiti kriterijsko oceno
♦ 
šport. kriterijska dirka krožna kolesarska dirka, pri kateri se ocenjujejo tekmovalci po točkah ali po času prednosti
SSKJ
kríti kríjem nedov., krìl tudi kríl (í ȋ) 
  1. 1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje; lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati
    // ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima
    // delati, da je kaj komu neznano; prikrivati: ljudem je kril žalost / kriti huda, družbi nevarna dejanja; to si mi krila celo leto
  2. 2. na streho polagati kritino; pokrivati: pred dobrim letom je še kril strehe; kriti streho z opeko / redko hišo krije rdeča opeka
    // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že krije sneg; megla krije vso dolino / tema že krije zemljo
  3. 3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost: drevo ga krije; s svojim telesom ga je kril / skušal je kriti umik čete / publ. moram si kriti glavo / streha komaj krije dva
  4. 4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: kriti deficit; ne more kriti vseh izdatkov; stroške bo krilo podjetje; škoda se bo krila iz prihrankov poravnala
    // kriti z zlatom
    // publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: tovarna krije s svojimi izdelki polovico vseh jugoslovanskih potreb
    ● 
    pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; ekspr. prst, zemlja ga krije je mrtev (in pokopan)
    ♦ 
    šah. kriti tako zavarovati, da se prepreči vzetje kake figure brez večje žrtve, nevaren napad ali mat; šport. kriti biti točno drug za drugim v formacijah; kriti igralca spremljati in z dovoljenimi postopki ovirati nasprotnega igralca, zlasti pri igrah z žogo
    kríti se 
    1. 1. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: čas dogajanja se krije z njegovim odhodom; ta misel se krije z njegovo predstavo; pojma se ne krijeta
    2. 2. star. biti prikrit, skrivati se: tu se krije neka misel; za vsem tem se krijejo določene težnje / take ideje se krijejo v njegovi filozofiji
    krijóč -a -e: krijoča barva
    krít -a -o: ravnal je tako, da je bil vedno krit; ta denar je krit z državnim posojilom; s slamo krito poslopje
SSKJ
kriticízem -zma (ī) knjiž. nagnjenost h kritiziranju: radikalnost je bila poglavitna oznaka njegovega kriticizma
// redko kritika: ustvarjalnost in kriticizem sta se uveljavljala na vseh področjih
♦ 
filoz. filozofska smer, ki raziskuje zmožnosti in meje razuma
SSKJ
krítičarka -e ž (í) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kritiko: navdušena recenzija kritičarke
SSKJ
krítičen1 -čna -o prid., krítičnejši (í) nanašajoč se na kritiko: objavljati kritične članke; kritična študija / kritičen pregled razvoja določenega vprašanja; kritična analiza dela; dati kritično oceno / veliko kritičnih besed je moral slišati; izraziti kritično misel, pripombo / imeti kritičen odnos do česa; kritično stališče / bil je zelo kritičen duh / ekspr. gledati na kaj s kritičnim očesom kritično
 
lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; kritična izdaja literarnega teksta izdaja literarnega teksta z izčrpnimi podatki o njem; izdaja najbolj avtentične variante literarnega teksta s komentarjem
    krítično prisl.: kritično brati, govoriti; vse sprejema zelo kritično
SSKJ
krítičen2 -čna -o prid., krítičnejši (í) nanašajoč se na krizo: preskrba s hrano je kritična; kritično pomanjkanje premoga zelo veliko
// kritični trenutek; začelo se je kritično obdobje kriza
// publ. kritični material material, ki se težko dobi; kritičen položaj težaven; reka je dosegla kritično točko; kritično stanje bolnika stanje, ko se kriza obrne na slabše
 
fiz. kritična temperatura temperatura, pri kateri se začne plin utekočinjati
SSKJ
krítičnost1 -i ž (í) lastnost, značilnost kritičnega1razvijati kritičnost / navajati učence na kritičnost
SSKJ
krítičnost2 -i ž (í) značilnost kritičnega2kritičnost položaja v državi
SSKJ
krítik -a (í) kdor se (poklicno) ukvarja s kritiko: bil je znan kot zelo konstruktiven kritik; strog kritik; živahna dejavnost kritikov / filmski, glasbeni, literarni kritik
Število zadetkov: 128415