Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vídrast -a -o prid. (ī) tak kot pri vidri: žival z vidrastim telesom
SSKJ
vídrin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vidre: vidrino meso / vidrino krzno
SSKJ
vidrovína -e ž (í) vidrino krzno: kapa iz vidrovine
SSKJ
vídrovka -e ž (ī) kučma, kapa iz vidrinega krzna: na glavah so imeli vidrovke
SSKJ
vídski -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na (glagolski) vid: vidska sprememba glagola
SSKJ
vídva védve tudi vídve védve tudi vídve zaim., váju (dvéh) tudi vàs dvéh, váma (dvéma), váju (dvá dvé dvé) tudi vàs dvá dvé dvé, váju (dvéh) tudi vàs dvéh stil. váma (dvéma), váma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 
  1. 1. izraža dvojico oseb, ki ju govoreči ogovarja
    1. a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem pogledat naprej, vidva pa počakajta tukaj; naredi več kot vidva oba skupaj; nav., ekspr.: zdaj sta pa vidva na vrsti; tudi vedve morata proč; elipt. kdo bo poskrbel za živino? Vidva, seveda; pog. vidva se bosta že znašla / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: vidva in sosedje se dobro razumete; vedve z materjo sta gotovo utrujeni
    2. b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vama še ni treba hiteti; vama ne bo nihče nič rekel; pri vaju je vedno prijetno; med vama so nesoglasja / ali vama res niso nič dali; obe vaju bodo tožili
      // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: včeraj vaju ni bilo na predstavi; lahko vama je žal; kako je zdaj z vama? kakšen je vajin položaj
  2. 2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: stric vama je umrl; bil vama je kot oče / star. za vaju prihodnost gre vajino
  3. 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to vama je bil vihar; prim. ti, vi
SNB
vídžêj -a m, člov. (ȋ-ȇ)
kdor s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov poustvarja videoprojekcijo, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe: V umetniški skupini sodeluje kot vidžej, ki po avtorskem izboru vrti videoposnetke in jih z določenimi tehnikami predvajanja usklajuje z melodijo in sporočilnostjo glasbe E ← agl. veejay iz ↑v(ídeo) + ↑(d)idžêj
SNB
vidžêjanje -a s (ȇ)
poustvarjanje videoprojekcije s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe: načini vidžejanja; Drugi del postavitve je namenjen izsekom vidžejanja, kjer oblikovalci s svojo lastno vizualno produkcijo spremljajo glasbeni nastop didžejev E iz vidžêjati iz ↑vídžêj
SSKJ
vietkóngovec -vca m (ọ̑) v času narodnoosvobodilnega boja v Vietnamu pripadnik Fronte narodne osvoboditve: napad vietkongovcev
SNB
vietnamizácija -e [vijetnamizacija] ž (á)
umik tuje, zlasti ameriške, vojske iz države in uvedba pomoči domači vojski: vietnamizacija Iraka, Kolumbije; Breme bojevanja in zagotavljanja varnosti bodo preložili na iraško vojsko; temu manevru so v času vietnamske vojne rekli vietnamizacija E ← agl. vietnamisation po imenu države Vietnam
SSKJ
vietnámski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Vietnam: vietnamska mesta / vietnamski jezik
SNB
víetnamskiSSKJ -a -o [vijetnamski] prid. (ȋ)
    víetnamski sindróm -ega -a m (ȋ, ọ̑)
    skupek simptomov, značilnih za duševno motnjo, ki je posledica udeležbe v bojih, zlasti v vietnamski vojni: imeti vietnamski sindrom; ozdraviti vietnamski sindrom; Na odpustnici piše, da imam zelo lahko obliko vietnamskega sindroma, ki se kaže v moji nemirnosti
SSKJ
vietnámščina -e ž (ȃ) vietnamski jezik: radio je oddajal v vietnamščini
Črnovrški
viga
SSKJ
vígenj -gnja m (ī) ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče: vzeti podkev iz vignja; najti ostanke vignja; vigenj in nakovalo / vigenj žari žerjavica v vignju
SSKJ
vígenjc -a [gən] m (ī) nekdaj (žebljarska) kovačnica: postaviti vigenjc ob vodi; vigenjc s petimi ognjišči
// kovaško ognjišče za izdelavo žebljev: nasuti oglje v vigenjc
SSKJ
vigílija -e ž (í) rel. dan, večer pred velikim praznikom: to se je zgodilo na vigilijo pred Marijinim praznikom / božična vigilija; velikonočna vigilija velika sobota
// obred na ta dan, večer: petje psalmov pri vigiliji
SNB
vigna -e cit. [vínja] in vínja -e ž (í)
fižolu podobna kulturna rastilna z zelo dolgimi zavitimi stroki ali njeni sadovi, Vigna: V naših semenarnah se bo semenom znanih stročnic pridružila še vigna, ki smo jo nekoč že srečali; v prejšnji skupni domovini smo jo imenovali kilometrski fižol | Vinjo uporabljamo v juhah, omakah, zelenjavnih jedeh ali kot solato E ← it. vigna po italijanskem botaniku Domenicu Vigni (†1647)
SSKJ
vigónj -a m (ọ̑) tekst. rahlo vita groba bombažna ali volnena preja: izdelovati vigonj; neskl. pril.: vigonj preja
SSKJ
vigónjka -e ž (ọ̑) tekst. rahlo vita groba bombažna ali volnena preja: presti vigonjko; obleka iz vigonjke
Število zadetkov: 108719