Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zaslúžek -žka m (ȗ) 
  1. 1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar: izplačati, zapraviti zaslužek; enodnevni, tedenski zaslužek; postranski, priložnostni zaslužek; zaslužek delavca; dobiti del zaslužka v blagu
    // kar se zasluži kot dobiček: prve mesece poslovanja še ni bilo zaslužka; trgovina daje, prinaša zaslužek; izdatki zmanjšujejo zaslužek; ekspr. masten zaslužek
  2. 2. pridobivanje zlasti denarja z opravljanjem kakega dela, službe: prizadevati si za hiter, lahek zaslužek; skrbeti za vsakodnevni zaslužek / pošten zaslužek
    // možnost za tako pridobivanje: pozimi je zaslužek redek; tovarna daje, omogoča zaslužek večini prebivalcev; v času krize izgubiti zaslužek; poiskati si zaslužek v tujini; iti za zaslužkom drugam
SSKJ
zaslúžen -žna -o prid., zaslúžnejši (ú ū) 
  1. 1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do (javnega) priznanja, nagrade: postavljati spomenike zaslužnim možem in ženam; poznam ljudi, ki so zaslužnejši od njega / zaslužni član društva
    ●     zaslužni profesor častni naslov za upokojenega univerzitetnega profesorja, podeljen za izredno uspešno znanstveno in pedagoško delo
  2. 2. ki je s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomogel, prispeval h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti zaslužen za razvoj znanosti; pri razvijanju prijateljskih odnosov s sosednjimi državami zaslužni politiki / publ. on je najbolj zaslužen za zmago moštva ima največje zasluge za zmago; je najbolj pripomogel k zmagi
  3. 3. moralno, etično pomemben, vreden: opraviti zaslužno dejanje, delo; zaslužno prizadevanje za mir
SSKJ
zaslužênje -a s (é) knjiž.  
  1. 1. pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem: imeti, pridobiti si trajno zasluženje za razvoj znanosti; priznati komu zasluženje za kaj
  2. 2. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti brez zasluženja pri kakem prizadevanju / nagraditi koga po njegovem zasluženju
    ●     star. po njegovem zasluženju so zadnja leta preživeli v miru po njegovi zaslugi
    ♦     rel. moralno dobro svobodno dejanje, ki po božji odločitvi daje pravico do nadnaravnega plačila; kar si kdo pridobi pred Bogom z moralno dobrimi, svobodnimi dejanji
SSKJ
zasluževáti -újem nedov. (á ȗ) zastar. zaslužiti, biti deležen česa: po pravici zaslužuje nagrado / ne zaslužuje tako velike časti
● zastar. še nihče ni popisal te poti tako, kakor zaslužuje primerno, ustrezno
SSKJ
zaslužíti in zaslúžiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo: ti ljudje dobro, slabo zaslužijo; koliko zaslužiš na mesec, uro; zasluži komaj za stanovanje in hrano; ekspr. veliko zasluži postrani; zaslužiti si za življenje / na lahek način zaslužiti denar; ekspr. tu in tam zasluži kak dinar
  2. 2. pog. imeti stalen vir dohodkov: starejši sin že zasluži; oba zakonca zaslužita
  3. 3. imeti dobiček pri dejavnosti, kot jo izraža določilo: zaslužiti pri prodaji, s prodajo / zasluži tri odstotke od sklenjene kupčije; s tem blagom se ne da zaslužiti
  4. 4. nedov. in dov. zaradi določenih dejanj, lastnosti biti upravičen dobiti kaj, biti deležen česa: zaslužil je prvo mesto na tekmovanju, a ga ni dobil; zaslužiti nagrado, pohvalo; menili so, da zasluži boljšo oceno / zaradi te nerodnosti zaslužiš grajo, kazen / ekspr. takega konca si ni zaslužil / povedal mu je, kar zasluži; imamo tako okolje, kakršno zaslužimo / ne zasluži pozornosti, usmiljenja; zaslužil je, da je član reprezentance; zaslužil si je napredovanje / v bitki si je zaslužil odlikovanje prislužil; vsak človek zasluži spoštovanje
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža primernost, upravičenost česa: njihovo delovanje zasluži temeljito analizo; ta odločitev zasluži kritiko; cerkev zasluži ogled
    ●     ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela; ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo zasluži; slabo dela
    zaslúžen -a -o: pošteno zaslužen denar; zaslužena kazen, zmaga
    ●     ekspr. že dve leti uživa zasluženi počitek je upokojen; prisl.: zasluženo zmagati
SSKJ
zaslúžkar -ja m (ȗ) 
  1. 1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka: razmere so ga prisilile, da je postal zaslužkar; drobni zaslužkarji; priložnostni zaslužkarji
  2. 2. slabš. kdor se ukvarja s posli, ki prinašajo velik, navadno neupravičen zaslužek: špekulanti in zaslužkarji / vojni zaslužkar
    ●     star. večkratni zaslužkar kdor pridobiva dohodek, zaslužek iz več virov
SSKJ
zaslúžkarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na zaslužkarje ali zaslužkarstvo: zaslužkarski posli / zaslužkarska miselnost / zaslužkarska družba
SSKJ
zaslúžkarstvo -a s (ȗ) ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka: v zaslužkarstvo usmerjena dejavnost
SNB
zaslúžnež -a m, člov. (ȗ)
kdor s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: Nikoli se ne ve, kateri samooklicani zaslužnež se bo polastil naše skupne preteklosti E (↑)zaslúžen
SSKJ
zaslúžnik -a m (ȗ) ekspr. zaslužen človek: portreti nekdanjih in sedanjih zaslužnikov; zaslužnik za narod
SSKJ
zaslúžnost -i ž (ú) lastnost, značilnost zaslužnega človeka: prepričani so o svoji zaslužnosti in pomembnosti
SSKJ
zasmèh in zasméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami: zasmeh ga je prizadel; namesto priznanja je doživel zasmeh; ciničen, krut zasmeh / sprejeli so ga z zasmehom
● ekspr. biti komu v zasmeh zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok zasmehovanja
// izraz obraza, ki kaže tak odnos: zaničljiv zasmeh na obrazu, v očeh
SSKJ
zasmehljáti se -ám se dov. (á ȃ) knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo: mati se je zasmehljala otroku; ljubeznivo, nebogljeno se zasmehljati / ekspr. njene oči so se zasmehljale
SSKJ
zasmehljív -a -o prid. (ī í) ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehljiv izraz na obrazu; zasmehljiv nasmeh / zasmehljive besede; zasmehljiv vzdevek
    zasmehljívo prisl.: zasmehljivo reči
SSKJ
zasmehljívec -vca m (ȋ) redko zasmehovalec: ciničen zasmehljivec
SSKJ
zasmehljívka -e ž (ȋ) redko  
  1. 1. zasmehovalka: zasmehljivka ni umolknila
  2. 2. zasmehljiva pesem: pisati zasmehljivke / ostra zasmehljivka na oblast
SSKJ
zasmehljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zasmehljivega: grenka zasmehljivost na obrazu / draži jih njegova zasmehljivost
SSKJ
zasmehoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasmehuje: zavrniti zasmehovalce
SSKJ
zasmehoválen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zasmehovanje: zasmehovalna razlaga / zasmehovalne besede; zasmehovalna pesem
SSKJ
zasmehoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zasmehovalec: nesramna, predrzna zasmehovalka
Število zadetkov: 102502