Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zaskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑) 
  1. 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko
  2. 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota
  3. 3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen
  4. 4. star. prevzeti, obiti: zaskoči ga obup, trudnost
  5. 5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč
    zaskočíti se 
    1. 1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / redko vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila
    2. 2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila
    zaskóčen -a -o: zaskočena kobila; stikalo je zaskočeno
SSKJ
zaskóčka -e ž (ọ̑) teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti: pritrditi kotel na nosilec z zaskočko / vzmetna zaskočka
SSKJ
zaskóčnik -a (ọ̑) obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju: namestiti zaskočnik / obrniti, pritisniti zaskočnik / magnetni, navadni zaskočniki; okenski zaskočnik
SSKJ
zaskòk -óka in -ôka (ȍ ọ́, ó) 
  1. 1. glagolnik od zaskočiti: zaskok krave / roparski, sovražnikov zaskok / zaskok zapaha
  2. 2. teh. del ključavnice, ki sprosti ali zatakne zapah: obrat ključa odmakne zaskok / ključavnica z več zaskoki
SSKJ
zaskomínati -am dov. (íbrezoseb.  
  1. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: ko je ugriznil v jabolko, ga je zaskominalo; ob pogledu na kisle kumarice ga kar zaskomina
    // dobiti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo
  2. 2. ekspr. začutiti željo po čem: zaskominalo ga je po plesu; zaskominalo ga je, da bi kaj več izvedel o njih / zaskominalo ga je po pijači; zaskominalo se mu je po družbi prijateljev / v osebni rabi bogastvo ga je zaskominalo
SSKJ
zaskórjiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila
♦ 
gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage
    zaskórjen -a -o: zaskorjena zemlja
SSKJ
zaskovíkati -am dov. (ī) oglasiti se z glasom skovik: iz gozda je zaskovikala sova / zaskovikal je, da bi nas opozoril na nevarnost
SSKJ
zaskózibóg medm. (ọ̑-ọ̑) nar. primorsko zaboga, za božjo voljo: kaj bi še radi, zaskozibog; zaskozibog, pustite jih
SSKJ
zaskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: zaskrbelo jo je za otroka; zaskrbelo ga je, da so na napačni poti / v osebni rabi: dolgovi so nas zaskrbeli; poslabšanje stanja jih je močno zaskrbelo
● 
ali so poškodbe hude, jo je zaskrbelo je zaskrbljeno vprašala
    zaskrbljèn -êna -o ki je v skrbeh: biti, postati zaskrbljen; zaskrbljen zaradi česa, za kaj; zaskrbljena mati; vsa zaskrbljena je čakala na izvide
    // ki izraža skrb: zaskrbljen obraz, pogled; prisl.: zaskrbljeno gledati, vzdihniti
SSKJ
zaskŕbljati -am nedov. (ŕ) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: ti problemi vedno bolj zaskrbljajo
SSKJ
zaskrbljênost -i ž (é) stanje zaskrbljenega človeka: na njegovem obrazu, v njegovem pogledu je opazil zaskrbljenost; prikriti zaskrbljenost; ekspr. huda, moreča zaskrbljenost; zaskrbljenost zaradi česa; naraščajoča zaskrbljenost nad gospodarskim položajem / izraziti zaskrbljenost za zdrav razvoj otrok
SSKJ
zaskrbljeváti -újem nedov. (á ȗ) publ. vzbujati skrb, vznemirjati: naraščajoča nestrpnost med ljudmi vedno bolj zaskrbljuje / gospodarsko stanje nas zaskrbljuje
    zaskrbljujóč -a -e: zaskrbljujoč gospodarski položaj; podatek je zaskrbljujoč; prisl.: bolezen se zaskrbljujoče širi
SSKJ
zaskrbljív -a -o prid. (ī í) publ. skrb vzbujajoč, vznemirljiv: zaskrbljiv socialni položaj; zaskrbljive novice
    zaskrbljívo prisl.: stanje se zaskrbljivo slabša
SSKJ
zasladíti -ím dov., zasládil (ī íknjiž.  
  1. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem: zasladiti zrak z jabolki, medom
  2. 2. narediti kako uživanje hrane prijetno s čim sladkim, zaužitim na koncu: zasladiti kosilo s skledo jagod
  3. 3. ekspr. z zaužitjem česa sladkega narediti kaj bolj prijetno: rada si zasladi življenje s torto
    // narediti kaj bolj prijetno: zasladiti pogovor s šalami
    zaslajèn -êna -o: zaslajen zrak
     
    knjiž. zaslajena voda v orientalskem okolju voda z dodanim sladkorjem in navadno tudi dišavami kot osvežujoča pijača
SSKJ
zaslánjati -am nedov. (ā) 
  1. 1. s prislanjanjem, nameščanjem česa delati kaj zaprto, bolj varno: vojaki zaslanjajo okna z deskami
  2. 2. s postavljanjem, nameščanjem česa v določen položaj delati kaj varno pred čim nezaželenim: z dlanmi zaslanjati plamen; zaslanjati sebe in tovariše s ščitom / blešči se, zato si zaslanja oči
  3. 3. s svojim položajem omejevati kaj: gore zaslanjajo pokrajino s severne strani; grad široko zaslanja mesto
  4. 4. s svojim neprozornim telesom delati, povzročati, da kaj ni vidno: drevesa nam zaslanjajo pogled, razgled / senčnik zaslanja luč
    ● 
    zastar. zaslanjati sorodnike dajati jim zaslombo
SSKJ
zaslèc -éca (ȅ ẹ́) knjiž., redko rever: zaslec plašča; suknjič z zasleci
SSKJ
zasledíti -ím dov., zaslédi in zaslêdi; zaslédil (ī í) 
  1. 1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je: lovec je zasledil jelena; pes zasledi zajca; zaslediti begunca v snegu
  2. 2. knjiž. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je; izslediti: preiskovali so gozd, da bi zasledili roparje; zaslediti tatu, ubežnika / dolgo so tavali, preden so zasledili stezo našli
  3. 3. knjiž. odkriti, ugotoviti: to bolezen smo zasledili samo na jugu; zaslediti podatke v arhivu / ta motiv zasledimo v več pesmih
SSKJ
zasledoválec -lca [u̯c tudi lc(ȃ) kdor koga zasleduje: uiti zasledovalcem; bežati pred zasledovalci / policisti s psi zasledovalci / publ. zasledovalci vodečega kolesarja, tekača
// publ. kdor se sproti seznanja s čim: zasledovalci dogodkov, sprememb
SSKJ
zasledoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasledovanje: zasledovalni nagon pri psu / zasledovalna akcija; zasledovalne vojaške enote / zasledovalni psi; zasledovalna ladja
♦ 
psiht. zasledovalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti; šport. zasledovalna vožnja v kolesarstvu tekmovanje v hitrostni vožnji na določeni razdalji, pri katerem tekmovalca, tekmovalci startajo z različnih mest ter skušajo drug drugega prehiteti ali doseči boljši čas
SSKJ
zasledovánec -nca (á) kdor je zasledovan: zasledovanec je ušel zasledovalcem
Število zadetkov: 102502