Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zasledovánje -a s (ȃ) glagolnik od zasledovati: zasledovanje divjadi / zasledovanje sovražnika / zasledovanje in preganjanje vojnih zločincev / zasledovanje rasti proizvodnje
SSKJ
zasledovánka -e ž (á) ženska oblika od zasledovanec: razdalja med zasledovalcem in zasledovanko se je manjšala
SSKJ
zasledovánost -i ž (á) stanje zasledovanega človeka: zasledovanost in ogroženost / imeti občutek zasledovanosti
SSKJ
zasledováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce
    // iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma
    // publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici
    // neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji
  2. 2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo
  3. 3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju sovražnikovo ladjo / zasledovati koga s pogledom
  4. 4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost
  5. 5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti
  6. 6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel
    ●     publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči
    zasledujóč -a -e: zasledujoči vojaki
    zasledován -a -o: zasledovana oseba; zasledovana žival
SSKJ
zaslepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zaslepiti: nesreče je kriva zaslepitev nasproti vozečega voznika / zaslepitev ljudi z lažnimi obljubami
SSKJ
zaslepíti -ím dov., zaslépi; zaslépil (ī í) 
  1. 1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: zaslepil ga je močen odsev zrcala; žarometi so ga zaslepili
  2. 2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza ga je zaslepila; zaslepila sta ga uspeh in bogastvo / s svojim videzom ga je čisto zaslepila
  3. 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: govornik jih je zaslepil s svojo retoriko / zaslepila jih je navidezna radikalnost strankinega programa; niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam
    zaslepljèn -êna -o: zaslepljen od močne svetlobe; zaslepljeno ljudstvo; prisl.: zaslepljeno vdan človek
SSKJ
zaslépljati -am nedov. (ẹ́) večkrat zaslepiti: žarometi nasproti vozečih avtomobilov so ga zaslepljali / ekspr. strast ga zasleplja slepi
// ekspr. ljudem laže in jih zasleplja
    zaslepljajóč -a -e: zaslepljajoči bliski
SSKJ
zaslepljênec -nca m (é) ekspr. zaslepljen, nekritičen človek: dejanja fanatikov in zaslepljencev / ideološki zaslepljenec
SSKJ
zaslepljênost -i ž (é) ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka: njihova zaslepljenost je velika; storiti kaj iz zaslepljenosti; v svoji zaslepljenosti tega ne vidi / ljubezenska, politična zaslepljenost
SSKJ
zaslepljevánje -a s (ȃ) glagolnik od zaslepljevati: zaslepljevanje nasproti vozečega voznika / zaslepljevanje ljudi
SSKJ
zaslepljeváti -újem nedov. (á ȗ) večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo
// ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami
    zaslepljujóč -a -e: zaslepljujoč blisk; zaslepljujoča strast
SSKJ
zaslíniti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. s slino
    1. a) zmočiti: zasliniti prtiček, slinček
    2. b) zamašiti: zasliniti piščal
    3. c) zalepiti: zvil si je cigareto, zaslinil papirček in si prižgal
  2. 2. ekspr. obdati, pokriti kaj s slini podobno tekočino: mesojeda rastlina plen najprej zaslini
    ●     ekspr. polž se jeseni zaslini se zaliže
    zaslínjen -a -o: polž v zaslinjeni hišici
    ●     knjiž., ekspr. spregovoriti z zaslinjenim glasom pretirano prijaznim, priliznjenim
SSKJ
zaslíšanec -nca m (ȋ) kdor je zaslišan: vplivati na zaslišanca; pripomba zaslišanca k zapisniku
SSKJ
zaslíšanje -a s (ȋ) glagolnik od zaslišati, izprašati: zaslišanje je dolgo trajalo; med zaslišanjem je vse priznal; zaslišanje o umoru
// uradni postopek, pri katerem se izprašuje koga z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: preložiti zaslišanje; poklicati koga k zaslišanju, na zaslišanje; zapisnik o zaslišanju
♦ jur. formalno zaslišanje po predpisih zakona; križno ali navzkrižno zaslišanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
SSKJ
zaslíšati1 -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel
  2. 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili presenečeni
SSKJ
zaslíšati2 -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zaslišati obdolženca, pričo, stranko; zaslišati koga o čem / zaslišati pod prisego
  2. 2. strogo in natančno izprašati koga z namenom ugotoviti resnico: ujetnika je zaslišal oficir / ekspr. žena ga je zaslišala, kje je toliko časa hodil
    zaslíšan -a -o: biti zaslišan; zaslišane priče; sam.: izpoved zaslišanega
SSKJ
zaslíšba -e ž (ȋ) star. zaslišanje: po zaslišbi se jim je zdel še bolj sumljiv
SSKJ
zasliševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zaslišuje: zasliševalec je ponovil vprašanje
SSKJ
zasliševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševanje: zasliševalne metode / zasliševalni organi / zasliševalni zapisnik / zasliševalna soba
SSKJ
zasliševálnica -e ž (ȃ) prostor za zasliševanje: soočiti pričo in osumljenca v zasliševalnici
Število zadetkov: 102502