Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zasliševálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje: zasliševalske metode / zasliševalska služba
SSKJ
zasliševánec -nca m (á) kdor je zasliševan: zasliševanec je vse priznal
SSKJ
zasliševánje -a s (ȃ) glagolnik od zasliševati: zasliševanje prič, strank; zapisnik o zasliševanju
♦ jur. križno ali navzkrižno zasliševanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka
SSKJ
zasliševáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zasliševati osumljenca, pričo
  2. 2. strogo in natančno izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico: zasliševati begunce, ujetnike / ekspr. žena ga je zasliševala, kje je hodil ponoči
    zasliševán -a -o: zasliševana priča; sam.: zasliševani na vprašanje ni odgovoril
SSKJ
zaslíziti -im dov. (í ȋ) zastar. zasluziti: mesojeda rastlina zaslizi / sapnice se zaslizijo
    zaslížen -a -o: zasližena pljuča
SSKJ
zaslóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž. upogniti, usločiti: zasločiti palico; hrbet se mu je zasločil
    zaslóčiti se ekspr.  pojaviti se v obliki loka: nad obzorjem se zasloči mavrica
SSKJ
zaslómba -e ž (ọ̑) kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti: dobiti, imeti, iskati zaslombo pri oblasti; politična, vojaška zaslomba / vi ste naša zaslomba / biti komu v zaslombo
SSKJ
zaslòn -ôna m (ȍ ó) 
  1. 1. priprava za
    1. a) zaslanjanje, zakrivanje: postaviti zaslon; preobleči se za zaslonom; pregraditi prostor z zaslonom; premakljiv, večdelen zaslon / lovec se skrije za zaslon iz vej / železni zaslon pri kmečki peči pokrov
    2. b) zaslanjanje, zaščito: zaslon proti svetlobi, toploti / zaščitni zaslon / svečnik z zaslonom senčnikom
      // gozdovi so zaslon proti vetrovom
  2. 2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej; koč: zapustiti zaslon; skriti se v zaslonu
  3. 3. ploskev, na kateri naredi sliko svetlobni, elektronski curek: projicirati diapozitive, fotografije na zaslon / projekcijski zaslon / naprava kaže na zaslonu podatke; elektronka z zaslonom / radarski, televizijski zaslon
    // del naprave s tako ploskvijo: napeti zaslon / stopiti pred rentgenski zaslon; razbiti zaslon televizijskega sprejemnika
  4. 4. publ., v zvezi mali zaslon televizija: nastopiti na malem zaslonu / tekmo si lahko ogledate na malih zaslonih
    ♦     elektr. zaslon priprava, s katero se zavaruje električni sistem pred vplivi zunanjih polj; elektroluminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo, ki reagira na električni tok ali napetost; luminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo; slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; zaslon s tekočimi kristali priprava z anizotropno snovjo in sistemom elektrod, s katerimi se oblikujejo znaki, ko se pod vplivom električnega polja spremenijo svetlobne lastnosti anizotropne snovi; fot. protisončni zaslon nastavek na obodu objektiva za preprečevanje vpada stranske svetlobe na objektiv
SNB
zaslònSSKJ -ôna m (ȍ ó)
    zaslòn na dotík -ôna -- -- m (ȍ, ȋ; ó)
    zaslon elektronske naprave, pri katerem se ukazi podajajo z neposrednim dotikom zaslona: telefon z zaslonom na dotik; Avto ima vgrajen zaslon na dotik, s katerega voznik uravnava delovanje klimatske naprave, telefona, satelitske navigacije in avdiosistema
SSKJ
zaslonílo -a s (í) knjiž. zaslon, španska stena: postaviti zaslonilo pred posteljo; poslikano zaslonilo
SSKJ
zasloníti -slónim stil. -ím dov., zaslônil stil. zaslónil (ī ọ́, í) 
  1. 1. s prislonitvijo, namestitvijo česa narediti kaj zaprto, bolj varno: zasloniti jašek, okno
  2. 2. s postavitvijo, namestitvijo česa v določen položaj narediti kaj varno pred čim nezaželenim: z rokami zasloniti plamen; zasloniti rastline pred vročino z vejami; zasloniti se z roko pred udarcem / zasloniti si oči zaradi bleščanja / z roko si zasloni uho, da bi bolje slišal
  3. 3. s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da kaj ni vidno: postavila se je predenj in mu zaslonila sonce / zasloniti komu pogled na prizorišče
    zaslónjen -a -o: plamen je varno zaslonjen
    ●     ekspr. dolina je od vseh strani zaslonjena s hribi zaprta, zavarovana
    ♦     rad. zaslonjeno območje območje, v katerem je sprejem radijskih valov zaradi ovire oslabljen
SSKJ
zaslónka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike: nastaviti, odpreti zaslonko; odprtina zaslonke / lamelna zaslonka / žarg. izbrati pravilno zaslonko zaslonsko število
    ♦     fiz. zaslonka priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj
  2. 2. nav. mn., knjiž., redko roleta, žaluzija: zaslonke na oknih so bile spuščene
SSKJ
zaslónski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na zaslon: zaslonska deska / zaslonska širina
    ♦     elektr. zaslonski terminal terminal s prikazovalno napravo in tipkovnico
  2. 2. nanašajoč se na zaslonko: zaslonska odprtina / zaslonska vrsta zaporedje zaslonskih števil; zaslonsko število število na zaslonki, ki izraža stopnjo odprtosti uporabne odprtine objektiva
SSKJ
zaslovéti -ím dov. (ẹ́ í) postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti: gostilna je zaslovela daleč naokoli; igralka je hitro zaslovela / zasloveti po svojih delih, s svojimi deli; zasloveti kot čebelar
SSKJ
zaslúga -e ž (ȗ) 
  1. 1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do (javnega) priznanja, nagrade: njegova največja zasluga je, da je uvedel sodobne metode raziskovanja; odrekati komu zasluge; pripisovati komu posebne zasluge; biti brez zaslug; nagraditi koga za zasluge; naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
    ●     red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
    // pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki izhaja iz takega dejanja, ravnanja: pridobil si je zasluge za razvoj znanosti; priznali so mu njegove zasluge
  2. 2. (za skupnost) pomembno, vredno dejanje, ravnanje, lastnost: naštevati zasluge koga / ureditev cest je njegova zasluga; njemu pripada, pog. gre zasluga, da smo začeli odkrivati sodobno umetnost
  3. 3. nav. mn. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: ima največ zaslug za uspeh; podcenjevali so njihove zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med državama
  4. 4. navadno s prilastkom, v prislovni rabi, v zvezi po zaslugi izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa: tudi po njegovi zaslugi je prišel do premoženja / publ. po zaslugi pomanjkljive klasične vzgoje jim je neznana celo grška mitologija zaradi
SNB
zaslúgarstvo -a s (ȗ) ekspr.
delovanje, ravnanje, ki temelji na pretiranem poudarjanju lastnih zaslug: Zaslugarstvo nikakor ne bi smelo vstopati v politično igro E (↑)zaslúga
SSKJ
zaslúh -a m (ȗ) zastar. zaslišanje: poklicati, privesti koga na zasluh; med zasluhom ni hotel ničesar priznati
SSKJ
zaslúti -slôvem tudi -slújem dov. (ú ó, ú) zastar. zasloveti: kipar je hitro zaslul; šola je zaslula daleč naokoli
SSKJ
zaslutíti in zaslútiti -im dov. (ī ú ū) 
  1. 1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: zaslutiti nesrečo, nevarnost; zaslutiti prevaro; zaslutil je, da bo kmalu umrl
    // na osnovi določenih dejstev začeti pričakovati, predvideti kaj: zaslutili so posledice njegovega ravnanja
  2. 2. nedoločno se česa zavedeti, začeti si predstavljati: pomen njegovih besed so samo zaslutili; nekatere stvari so komaj zaslutili, kaj šele spoznali
  3. 3. nav. ekspr. nejasno, nedoločno zaznati: zaslutiti obrise gor v daljavi / psi so nas že zaslutili zavohali
    zaslúten -a -o: zasluteni dogodki; komaj zaslutena resnica
SSKJ
zaslúziti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. obdati, pokriti s sluzjo: alge zasluzijo kamenje
  2. 2. izločiti sluz, tekočino: plodovi nekaterih rastlin na vlažnem zasluzijo / rana zasluzi
    zaslúziti se postati sluzast, sluzav: vino se lahko zasluzi
    ●     sapnice se zasluzijo se napolnijo s sluzjo
    zaslúzen -a -o: zasluzeno kamenje
Število zadetkov: 102502