Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zaslóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž. upogniti, usločiti: zasločiti palico; hrbet se mu je zasločil
    zaslóčiti se ekspr.  pojaviti se v obliki loka: nad obzorjem se zasloči mavrica
SSKJ
zaslómba -e ž (ọ̑) kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti: dobiti, imeti, iskati zaslombo pri oblasti; politična, vojaška zaslomba / vi ste naša zaslomba / biti komu v zaslombo
SSKJ
zaslòn -ôna m (ȍ ó) 
  1. 1. priprava za
    1. a) zaslanjanje, zakrivanje: postaviti zaslon; preobleči se za zaslonom; pregraditi prostor z zaslonom; premakljiv, večdelen zaslon / lovec se skrije za zaslon iz vej / železni zaslon pri kmečki peči pokrov
    2. b) zaslanjanje, zaščito: zaslon proti svetlobi, toploti / zaščitni zaslon / svečnik z zaslonom senčnikom
      // gozdovi so zaslon proti vetrovom
  2. 2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej; koč: zapustiti zaslon; skriti se v zaslonu
  3. 3. ploskev, na kateri naredi sliko svetlobni, elektronski curek: projicirati diapozitive, fotografije na zaslon / projekcijski zaslon / naprava kaže na zaslonu podatke; elektronka z zaslonom / radarski, televizijski zaslon
    // del naprave s tako ploskvijo: napeti zaslon / stopiti pred rentgenski zaslon; razbiti zaslon televizijskega sprejemnika
  4. 4. publ., v zvezi mali zaslon televizija: nastopiti na malem zaslonu / tekmo si lahko ogledate na malih zaslonih
    ♦     elektr. zaslon priprava, s katero se zavaruje električni sistem pred vplivi zunanjih polj; elektroluminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo, ki reagira na električni tok ali napetost; luminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo; slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; zaslon s tekočimi kristali priprava z anizotropno snovjo in sistemom elektrod, s katerimi se oblikujejo znaki, ko se pod vplivom električnega polja spremenijo svetlobne lastnosti anizotropne snovi; fot. protisončni zaslon nastavek na obodu objektiva za preprečevanje vpada stranske svetlobe na objektiv
SNB
zaslònSSKJ -ôna m (ȍ ó)
    zaslòn na dotík -ôna -- -- m (ȍ, ȋ; ó)
    zaslon elektronske naprave, pri katerem se ukazi podajajo z neposrednim dotikom zaslona: telefon z zaslonom na dotik; Avto ima vgrajen zaslon na dotik, s katerega voznik uravnava delovanje klimatske naprave, telefona, satelitske navigacije in avdiosistema
SSKJ
zaslonílo -a s (í) knjiž. zaslon, španska stena: postaviti zaslonilo pred posteljo; poslikano zaslonilo
SSKJ
zasloníti -slónim stil. -ím dov., zaslônil stil. zaslónil (ī ọ́, í) 
  1. 1. s prislonitvijo, namestitvijo česa narediti kaj zaprto, bolj varno: zasloniti jašek, okno
  2. 2. s postavitvijo, namestitvijo česa v določen položaj narediti kaj varno pred čim nezaželenim: z rokami zasloniti plamen; zasloniti rastline pred vročino z vejami; zasloniti se z roko pred udarcem / zasloniti si oči zaradi bleščanja / z roko si zasloni uho, da bi bolje slišal
  3. 3. s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da kaj ni vidno: postavila se je predenj in mu zaslonila sonce / zasloniti komu pogled na prizorišče
    zaslónjen -a -o: plamen je varno zaslonjen
    ●     ekspr. dolina je od vseh strani zaslonjena s hribi zaprta, zavarovana
    ♦     rad. zaslonjeno območje območje, v katerem je sprejem radijskih valov zaradi ovire oslabljen
SSKJ
zaslónka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike: nastaviti, odpreti zaslonko; odprtina zaslonke / lamelna zaslonka / žarg. izbrati pravilno zaslonko zaslonsko število
    ♦     fiz. zaslonka priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj
  2. 2. nav. mn., knjiž., redko roleta, žaluzija: zaslonke na oknih so bile spuščene
SSKJ
zaslónski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na zaslon: zaslonska deska / zaslonska širina
    ♦     elektr. zaslonski terminal terminal s prikazovalno napravo in tipkovnico
  2. 2. nanašajoč se na zaslonko: zaslonska odprtina / zaslonska vrsta zaporedje zaslonskih števil; zaslonsko število število na zaslonki, ki izraža stopnjo odprtosti uporabne odprtine objektiva
SSKJ
zaslovéti -ím dov. (ẹ́ í) postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti: gostilna je zaslovela daleč naokoli; igralka je hitro zaslovela / zasloveti po svojih delih, s svojimi deli; zasloveti kot čebelar
SSKJ
zaslúga -e ž (ȗ) 
  1. 1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do (javnega) priznanja, nagrade: njegova največja zasluga je, da je uvedel sodobne metode raziskovanja; odrekati komu zasluge; pripisovati komu posebne zasluge; biti brez zaslug; nagraditi koga za zasluge; naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
    ●     red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
    // pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki izhaja iz takega dejanja, ravnanja: pridobil si je zasluge za razvoj znanosti; priznali so mu njegove zasluge
  2. 2. (za skupnost) pomembno, vredno dejanje, ravnanje, lastnost: naštevati zasluge koga / ureditev cest je njegova zasluga; njemu pripada, pog. gre zasluga, da smo začeli odkrivati sodobno umetnost
  3. 3. nav. mn. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: ima največ zaslug za uspeh; podcenjevali so njihove zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med državama
  4. 4. navadno s prilastkom, v prislovni rabi, v zvezi po zaslugi izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa: tudi po njegovi zaslugi je prišel do premoženja / publ. po zaslugi pomanjkljive klasične vzgoje jim je neznana celo grška mitologija zaradi
SNB
zaslúgarstvo -a s (ȗ) ekspr.
delovanje, ravnanje, ki temelji na pretiranem poudarjanju lastnih zaslug: Zaslugarstvo nikakor ne bi smelo vstopati v politično igro E (↑)zaslúga
SSKJ
zaslúh -a m (ȗ) zastar. zaslišanje: poklicati, privesti koga na zasluh; med zasluhom ni hotel ničesar priznati
SSKJ
zaslúti -slôvem tudi -slújem dov. (ú ó, ú) zastar. zasloveti: kipar je hitro zaslul; šola je zaslula daleč naokoli
SSKJ
zaslutíti in zaslútiti -im dov. (ī ú ū) 
  1. 1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: zaslutiti nesrečo, nevarnost; zaslutiti prevaro; zaslutil je, da bo kmalu umrl
    // na osnovi določenih dejstev začeti pričakovati, predvideti kaj: zaslutili so posledice njegovega ravnanja
  2. 2. nedoločno se česa zavedeti, začeti si predstavljati: pomen njegovih besed so samo zaslutili; nekatere stvari so komaj zaslutili, kaj šele spoznali
  3. 3. nav. ekspr. nejasno, nedoločno zaznati: zaslutiti obrise gor v daljavi / psi so nas že zaslutili zavohali
    zaslúten -a -o: zasluteni dogodki; komaj zaslutena resnica
SSKJ
zaslúziti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. obdati, pokriti s sluzjo: alge zasluzijo kamenje
  2. 2. izločiti sluz, tekočino: plodovi nekaterih rastlin na vlažnem zasluzijo / rana zasluzi
    zaslúziti se postati sluzast, sluzav: vino se lahko zasluzi
    ●     sapnice se zasluzijo se napolnijo s sluzjo
    zaslúzen -a -o: zasluzeno kamenje
SSKJ
zaslúžek -žka m (ȗ) 
  1. 1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar: izplačati, zapraviti zaslužek; enodnevni, tedenski zaslužek; postranski, priložnostni zaslužek; zaslužek delavca; dobiti del zaslužka v blagu
    // kar se zasluži kot dobiček: prve mesece poslovanja še ni bilo zaslužka; trgovina daje, prinaša zaslužek; izdatki zmanjšujejo zaslužek; ekspr. masten zaslužek
  2. 2. pridobivanje zlasti denarja z opravljanjem kakega dela, službe: prizadevati si za hiter, lahek zaslužek; skrbeti za vsakodnevni zaslužek / pošten zaslužek
    // možnost za tako pridobivanje: pozimi je zaslužek redek; tovarna daje, omogoča zaslužek večini prebivalcev; v času krize izgubiti zaslužek; poiskati si zaslužek v tujini; iti za zaslužkom drugam
SSKJ
zaslúžen -žna -o prid., zaslúžnejši (ú ū) 
  1. 1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do (javnega) priznanja, nagrade: postavljati spomenike zaslužnim možem in ženam; poznam ljudi, ki so zaslužnejši od njega / zaslužni član društva
    ●     zaslužni profesor častni naslov za upokojenega univerzitetnega profesorja, podeljen za izredno uspešno znanstveno in pedagoško delo
  2. 2. ki je s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomogel, prispeval h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti zaslužen za razvoj znanosti; pri razvijanju prijateljskih odnosov s sosednjimi državami zaslužni politiki / publ. on je najbolj zaslužen za zmago moštva ima največje zasluge za zmago; je najbolj pripomogel k zmagi
  3. 3. moralno, etično pomemben, vreden: opraviti zaslužno dejanje, delo; zaslužno prizadevanje za mir
SSKJ
zaslužênje -a s (é) knjiž.  
  1. 1. pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem: imeti, pridobiti si trajno zasluženje za razvoj znanosti; priznati komu zasluženje za kaj
  2. 2. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti brez zasluženja pri kakem prizadevanju / nagraditi koga po njegovem zasluženju
    ●     star. po njegovem zasluženju so zadnja leta preživeli v miru po njegovi zaslugi
    ♦     rel. moralno dobro svobodno dejanje, ki po božji odločitvi daje pravico do nadnaravnega plačila; kar si kdo pridobi pred Bogom z moralno dobrimi, svobodnimi dejanji
SSKJ
zasluževáti -újem nedov. (á ȗ) zastar. zaslužiti, biti deležen česa: po pravici zaslužuje nagrado / ne zaslužuje tako velike časti
● zastar. še nihče ni popisal te poti tako, kakor zaslužuje primerno, ustrezno
SSKJ
zaslužíti in zaslúžiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo: ti ljudje dobro, slabo zaslužijo; koliko zaslužiš na mesec, uro; zasluži komaj za stanovanje in hrano; ekspr. veliko zasluži postrani; zaslužiti si za življenje / na lahek način zaslužiti denar; ekspr. tu in tam zasluži kak dinar
  2. 2. pog. imeti stalen vir dohodkov: starejši sin že zasluži; oba zakonca zaslužita
  3. 3. imeti dobiček pri dejavnosti, kot jo izraža določilo: zaslužiti pri prodaji, s prodajo / zasluži tri odstotke od sklenjene kupčije; s tem blagom se ne da zaslužiti
  4. 4. nedov. in dov. zaradi določenih dejanj, lastnosti biti upravičen dobiti kaj, biti deležen česa: zaslužil je prvo mesto na tekmovanju, a ga ni dobil; zaslužiti nagrado, pohvalo; menili so, da zasluži boljšo oceno / zaradi te nerodnosti zaslužiš grajo, kazen / ekspr. takega konca si ni zaslužil / povedal mu je, kar zasluži; imamo tako okolje, kakršno zaslužimo / ne zasluži pozornosti, usmiljenja; zaslužil je, da je član reprezentance; zaslužil si je napredovanje / v bitki si je zaslužil odlikovanje prislužil; vsak človek zasluži spoštovanje
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža primernost, upravičenost česa: njihovo delovanje zasluži temeljito analizo; ta odločitev zasluži kritiko; cerkev zasluži ogled
    ●     ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela; ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo zasluži; slabo dela
    zaslúžen -a -o: pošteno zaslužen denar; zaslužena kazen, zmaga
    ●     ekspr. že dve leti uživa zasluženi počitek je upokojen; prisl.: zasluženo zmagati
Število zadetkov: 102601