Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zasnubíti in zasnúbiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. predlagati ženski poroko s seboj: komaj sta se spoznala, jo je že zasnubil
    // etn. v prisotnosti spremljevalcev slovesno predlagati ženski poroko s seboj: prišli so, da jo zasnubijo
  2. 2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobiti ali poskusiti pridobiti: zasnubili so ga za ovaduha
SSKJ
zasnútek -tka m (ȗ) navadno s prilastkom začetna, nedokončna oblika česa: ta slikarski zasnutek še vedno čaka na uresničitev; pripraviti zasnutek govora / opera je v zasnutku končana / izdelati zasnutek čistilne naprave osnutek, načrt
SSKJ
zasnúti -snújem dov. (ú) star. zaspati: zaprl je oči in naglo zasnul; zasnuti od utrujenosti / zasnuti trden sen
    zasnúl -a -o: zasnuli potniki
SSKJ
zasodíti in zasóditi -im dov., zasójen (ī ọ́) redko presoditi, pomisliti: zasodil je, da sta oba pojava povezana / po glasu je zasodil, da gre za mlajšo žensko
SNB
zasolírati -am dov. (ȋ)
1. zapeti, zaigrati sam, ne hkrati z drugimi ali tako, da so drugi le spremljava: Legendarni so trenutki, ko znani kitarist zgrabi za svojo kitaro in zasolira kot na velekoncertu pred petdesettisočglavo množico
2. začeti delovati sam brez pomoči, upoštevanja drugih: S promoviranjem svoje ideje se je oddaljil od izhodiščnega projekta in zasoliral po svoje E ↑solírati
SSKJ
zasolíti -ím dov., zasólil (ī í) 
  1. 1. redko presoliti: jed je zasolila in prismodila
  2. 2. ekspr. dati čemu izrazite poteze, značilnosti: v članku duhovito zasoliti dogodke; zasoliti pripoved z ljudskimi izreki
  3. 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sosedje so mu radi kaj zasolili; ko pride čas, vam bom že zasolil / pog. nasprotniku jo je dobro zasolil
    ●     star. zasolil mu je klofuto dal klofuto; ekspr. prenočevanje so jim dobro zasolili zelo visoko zaračunali
    zasoljèn -êna -o: zasoljena jed; pripoved, zasoljena s kletvicami
    ●     ekspr. zasoljene cene visoke; ekspr. zasoljene zgodbe duhovite, zbadljive; nespodobne
SSKJ
zasolzéti -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) knjiž. zasolziti se: oči so ji zasolzele / zasolzeti od ganjenosti
    zasolzèl in zasolzél -éla -o: zasolzele oči
SSKJ
zasolzíti se -ím se [u̯z] dov., zasólzil se (ī í) postati solzen: zaradi dima so se mu zasolzile oči
// ekspr. zajokati: zasolzili sta se in tolažili druga drugo
● ekspr. ob ganljivih prizorih se jim je zasolzilo oko so zajokali
    zasolzíti knjiž.  zmočiti s solzami: zasolziti blazino / pogreb jim je zasolzil oči
    zasolzèn -êna -o: zasolzen obraz; biti žalosten in zasolzen
SSKJ
zasopéti -ím dov. (ẹ́ í) nar. zasopsti: v hlevu zasopi vol / zasopeti se pri hoji
    zasopèl -éla -o: vsa zasopela hiti dalje
SSKJ
zasopíhati -am dov. (í) 
  1. 1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti: zasopihati od jeze
  2. 2. ekspr. večkrat dati sopihanju podobne glasove: motor je zasopihal in ugasnil / mimo je zasopihal vlak sopihajoč pripeljal
    ●     ekspr. še ti veslaj, zasopiha sopihajoč reče
    zasopíhati se ekspr.  zasopsti se: zasopihati se pri delu
    zasopíhan -a -o: zasopihan nosač; zasopihani smo prišli na vrh
SSKJ
zasopíti -ím dov., zasópil (ī í) zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil
    zasopljèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zasopiti: zasopljen tekač; biti zasopljen od hitre hoje
    2. 2. ki kaže, izraža zasoplost: zasopljeni obrazi ljudi / zasopljeno dihanje; prisl.: zasopljeno dihati, pripovedovati
Bovški
zasopiti dov.
Bovški
zasopiti se dov.
Bovški
zasopljen prid.
SSKJ
zasopljênost -i ž (é) zasoplost: ne čuti zasopljenosti / smejati se do zasopljenosti
SSKJ
zasôplost -i ž (ó) stanje zasoplega človeka: zasoplost pri hoji
SSKJ
zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 
  1. 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku
    // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju
    // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
  2. 2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
    ●     ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla
    zasôpsti se priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora: pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati
    zasópel -sôpla -o 
    1. 1. deležnik od zasopsti: zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril
    2. 2. ki izraža, kaže zasoplost: zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči
    zasopèn -êna -o: komaj diha, tako je zasopen
SSKJ
zásova -e ž (á) star. zapah, klin: poriniti zasovo čez vrata / privzdigniti zasovo
SSKJ
zasovražíti in zasovrážiti -im, in zasovrážiti -im dov. (ī á ȃ; ā ȃ) začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: zasovražiti soseda; ekspr.: koga smrtno zasovražiti; zasovražiti iz dna srca / ekspr. zasovražiti ves svet
// začutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: zasovražiti oblast, šolo
    zasovrážen -a -o knjiž.  osovražen: od vseh zasovražen človek; zasovražen politični sistem
SSKJ
zaspájkati -am dov. (ȃ) teh. zadelati, zaliti s spajko: zaspajkati luknjo / zaspajkati dele cevi med seboj spojiti s spajko
Število zadetkov: 102601