Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zastárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati: pravica do pregona in izvršitev kazni za vojna hudodelstva ne zastarata; terjatev, tožba zastara
  2. 2. zaradi dolgega obstajanja postati tak, da se težko odpravi: madež zastara, če ga hitro ne odstranimo / bolezen zastara
  3. 3. redko zastareti: ideje, nazori zastarajo / znanje zastara
    zastáran -a -o 
    1. 1. deležnik od zastarati: zastaran material; zastarana bolezen; zastarana terjatev
    2. 2. star. nepoboljšljiv, zakrknjen: zastaran grešnik, pijanec
SSKJ
zastarélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zastarelega: zastarelost opreme, strojev / zastarelost predpisov, zakonov
SSKJ
zastaréti -ím dov. (ẹ́ í) postati tak, da ni več v skladu
  1. a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo
  2. b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari
  3. c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari
    zastarèl in zastarél -éla -o: zastarel stroj; zastarela ustanova
    ♦     lingv. zastarele besede v preteklosti rabljene besede, ki se v sodobnem knjižnem jeziku praviloma ne uporabljajo več; prisl.: zastarelo razmišljati; sam.: zavračanje zastarelega
SSKJ
zastarévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zastarevati: zastarevanje tehnologije; zastarevanje znanja / zastarevanje idej, nazorov
SSKJ
zastarévati -am nedov. (ẹ́) postajati tak, da ni več v skladu
  1. a) s splošnim okusom določenega časa: modne novosti hitro zastarevajo
  2. b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: stroji zastarevajo zaradi tehničnega napredka; tehnologija hitro zastareva
  3. c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: ideje, nazori zastarevajo / novice hitro zastarevajo
    zastarevajóč -a -e: zastarevajoče metode
SSKJ
zastarljív -a -o prid. (ī í) jur. ki lahko zastara: zastarljiva pravica; zastarljiva terjatev
SSKJ
zastáti -stánem dov. (á ȃ) 
  1. 1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje: grižljaj mu je zastal v grlu; voda je zastala v kotlini / mleko kravi zastane v vimenu deloma ostane
    // za kratek čas ostati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke so zaradi predpraznične gneče zastale
    // ostati ob pričakovanem, normalnem času neopravljen: druga dela so zaradi košnje zastala
  2. 2. za kratek čas prenehati se gibati, premikati: pri vsakem šumu mu je noga zastala; hotel ga je udariti, pa mu je roka zastala / ekspr. korak mu je zastal
    // za kratek čas prenehati delati, delovati: kolovrat je zaradi živahnega pogovora večkrat zastal / srce mu je za trenutek zastalo; pren., ekspr. na starost mu je pamet zastala
  3. 3. za kratek čas prenehati potekati: dihanje mu je za hip zastalo; napad je za nekaj trenutkov zastal; promet je zaradi nesreče za eno uro zastal / pogovor je po prvem navdušenju zastal
  4. 4. prenehati (intenzivno) napredovati: gospodarstvo je zaradi reform zastalo / sčasoma je v rasti zastal
  5. 5. zaradi mirovanja postati manj gibljiv: noge so mu zastale od sedenja
  6. 6. star. zaostati: za zmagovalcem je zastal za dve minuti / zastati v razvoju za drugimi državami / zastati s plačilom
    ●     ekspr. beseda mu je zastala na ustih besede, ki jo je že skoraj izrekel, ni izrekel; ekspr. ustrašil se je, da mu je dih zastal zelo; ekspr. zgodile so se stvari, da človeku kar dih, sapa zastane zgodile so se presenetljive, grozljive stvari; ekspr. mora govoriti, da mu jezik ne zastane zaradi potrebe po govorjenju, veselja do govorjenja; ekspr. kri mu je zastala (v žilah) zelo se je prestrašil; ekspr. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo kolikor mogoče malo dela; ekspr. v njegovem žepu zastane marsikateri tisočak zadrži si, pridrži si marsikateri tisočak
    zastàl -ála -o: pospešiti zastali razvoj; pretegniti si zastale ude
SSKJ
zastáti -stojím dov., zastój zastójte; zastál; nam. zastàt in zastát (á í) nar. postati, ustaviti se: hodijo vztrajno, le tu in tam kdo zastoji
    zastáti se stoječ se zadržati kje predolgo: klepetav je, pa se večkrat kje zastoji
SSKJ
zastáva1 -e ž (ȃ) 
  1. 1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije: zastava plahuta, plapola, vihra v vetru; s stolpa se vije zastava; dvigniti zastavo na drog pred taborom; izobesiti, sneti zastavo; razviti, zviti zastavo; okrasiti hiše z zastavami in cvetjem; belo-modro-rdeča zastava; tribarvna zastava / brigadna zastava; društvena zastava prapor; državna, jugoslovanska, slovenska zastava; olimpijska zastava; zastava Rdečega križa / bela zastava kos bele tkanine na drogu kot znamenje vdaje, pripravljenosti na pogajanje; črna ali žalna zastava kos črne tkanine na drogu kot znamenje žalovanja; red jugoslovanske zastave z lento visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami; red dela z rdečo zastavo visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti
    // kot znamenje počastitve, slovesa nagniti, pripogniti zastavo nad grob
    ♦     navt. krmna zastava zastava države, v kateri je ladja vpisana v ladijski register
    // ekspr., s prilastkom kar je po obliki temu podobno: ogenj plapola v širokih zastavah; veter raznaša zastave dima; sive zastave megle
    // ekspr., s prilastkom država, katere simbol ta je: ladja jugoslovanske zastave / ozemlje je bilo pod britansko zastavo britansko oblastjo; film so prikazovali pod francosko zastavo kot francoski film; igrati pod jugoslovansko zastavo kot predstavnik Jugoslavije
  2. 2. ekspr., s prilastkom nazor, program, gibanje: zapustil je narodno zastavo; prisega na zastavo stranke
    ●     ekspr. pri konjskih dirkah, v plavanju nosi zastavo je prvi, najboljši; ekspr. ta vrsta jabolk nosi zastavo v ceni je najdražja; na odkritem otoku so razvili, zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; publ. pod zastavo imajo sto divizij njihova vojska šteje; publ. poklicali so pod zastavo vse za vojsko sposobne moške poklicali so v vojsko, mobilizirali; vznes. dvignil je zastavo boja za osvoboditev začel je boj; vznes. visoko dvigajo zastavo napredka z vsemi silami si prizadevajo za napredek
SSKJ
zástava1 -e ž (ȃ) avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava: peljati se v zastavi, z zastavo / zastava 101
SSKJ
zastáva2 -e ž (ȃ) 
  1. 1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zavarovati terjatev z zastavo; publ. posojati denar proti zastavi ob zastavi, za zastavo; zastava slik in zlatnine
  2. 2. kar se zastavi: odkupiti zastavo; z zastavo pokriti terjatev
    ●     star. dal ji je prstan v zastavo, da se bo z njo poročil v jamstvo, zagotovilo
    ♦     igr. igra na zastavo igra, pri kateri neuspešen udeleženec izgubi predmet, ki ga je zastavil, in dobi šaljivo kazen
SSKJ
zástava2 -e ž (ȃ) nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje: nad Nanosom je razpeta tanka zastava
SSKJ
zastávek1 -vka m (ȃ) 
  1. 1. kar se zastavi: vrniti zastavek; posojati na zastavke; vzeti uro kot zastavek
  2. 2. igr. predmet, ki ga mora udeleženec dati pri igri na zastavo: igralec da, izgubi zastavek
  3. 3. znesek, ki se vplača pri igri na srečo; stava: visoki zastavki
SSKJ
zastávek2 -vka m (ȃ) 
  1. 1. knjiž. zasnova, zarodek: oblikovanje umskih in nravstvenih zastavkov pri otroku
  2. 2. muz. položaj glasilk pri prehodu zračnega toka ob začetku petja: delati vaje za pravilen zastavek / mehki pri katerem sta glasilki nekoliko razmaknjeni, trdi zastavek pri katerem sta glasilki tesno skupaj
SSKJ
zastáven1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zastavo, kos tkanine: zastavni drog / zastavna kombinacija pri signaliziranju
♦ navt. zastavni vozli vozli na vrvi, ob katere se privezujejo signalne zastavice; zastavna vrv vrv za dviganje in spuščanje signalnih zastavic
SSKJ
zastáven2 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na zastavo, zastavitev: zastavni dokument / zastavni listek nekdaj potrdilo zastavljalnice o zastavljenem predmetu
♦ jur. zastavni list listina, s katero se daje zastavna pravica; zastavni upnik upnik, kateremu da dolžnik zastavno pravico; zastavna knjiga v nekaterih deželah knjiga, v katero se vpisujejo zastavne pravice, če ni zemljiške knjige; zastavna pogodba pogodba, po kateri zastavni upnik dobi zastavno pravico; zastavna pravica pravica upnika do dolžnikove stvari za zavarovanje terjatve; zastavna terjatev terjatev, zavarovana z zastavo
SSKJ
zastáven3 -vna -o prid., zastávnejši (á ā) 
  1. 1. krepko raščen, razvit: lep, zastaven fant; slika zastavnega kosca / zastaven mladič / zastaven macesen z velikimi vejami
    // knjiž. krepek, trden: ni imel več tako zastavnega koraka / odločitev je naznanil z mirnim, zastavnim glasom / zastavna rast
  2. 2. star. resen, umirjen: v smeh je spravil tudi najbolj zastavnega gosta / odlikoval se je z natančnostjo in zastavnim vedenjem
  3. 3. zastar. ugleden, imeniten: župnik, uradnik in drugi zastavni ljudje
    zastávno prisl.: zastavno hoditi okrog voza; zastavno raščen
SSKJ
zastávica1 -e ž (ȃ) 
  1. 1. manjšalnica od zastava: vsak voznik je imel na vozilu zastavico svoje države / papirnate zastavice
  2. 2. zastavici podoben predmet: prestavljati na zemljevidu zastavice glede na premikanje fronte
    // manjši kos tkanine s predpisano barvo, obliko, ki ima določeno funkcijo, pomen: zaznamovati progo pri smuku z rdečimi zastavicami; trikotne zastavice / označiti pot z markirnimi zastavicami; signalna zastavica zastavica, ki se uporablja za signaliziranje
    ●     prehodna zastavica znak priznanja kolektivu za najboljše dosežke, izredne zasluge
    ♦     muz. od ene do pet črtic na vratu note, ki označujejo zmanjšanje trajanja note od osminke naprej; šah. ploščica na šahovski uri, ki pokaže, da je igralcu potekel za partijo določen čas
SSKJ
zastávica2 -e ž (ȃ) star. uganka: rešiti zastavico / križanke, rebusi in druge zastavice / ta človek mi je zastavica
SSKJ
zastavílo -a s (í) knjiž.  
  1. 1. zastava, zastavek: odkupiti zastavilo
  2. 2. jamstvo, zagotovilo: dati prstan za ljubezensko zastavilo
Število zadetkov: 102558