Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
búba1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
SSKJ
búba2 -e ž (ū) otr. boleče mesto, rana: ti bom popihala bubo
SSKJ
búbati -am nedov. (ū) otr. boleti: glava me buba; brezoseb. kje te pa buba, bom popihala
    búban -a -o bolan: ali si bubana?
SSKJ
búbec -bca m (ȗ) nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
SSKJ
búbi neskl. pril. (ȗ) v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi
SSKJ
bubljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem
// govoriti, pripovedovati: bubljati neumnosti
SSKJ
bubón -a m (ọ̑) nav. mn., med. vneta in otekla bezgavka, navadno v dimljah
SSKJ
bubónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bubon: bubonski gnoj / bubonska kuga kuga, pri kateri otečejo bezgavke
SSKJ
bùc in búc medm. (ȕ; ȗ) otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc
SSKJ
búcati -am nedov. (ȗ) otr. narahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža; bucati s prstom pod bradico
SSKJ
búcika -e ž (ȗ) kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko; z bucikami pripet rokav; glavice bucik
SSKJ
bucikáriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
SSKJ
búcikast -a -o prid. (ȗ) ekspr. podoben bucikini glavici: pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi
SSKJ
búcikin -a -o (ȗ) pridevnik od bucika: bucikina glavica
SSKJ
búcniti -em dov. (ú ȗ) otr. narahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je; pazi, da se ne bucneš s škarjami
SSKJ
búča -e ž (ú) 
  1. 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
  2. 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
    ♦     elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
  3. 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
    ●     pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
SSKJ
bučánje -a s (ȃ) glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel
SSKJ
búčast -a -o prid. (ú) podoben buči: bučasta posoda, steklenica / ekspr. pomolil je skozi vrata svojo bučasto glavo
SSKJ
bučáti -ím nedov. (á í) 
  1. 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
  2. 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada
    bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
SSKJ
búček -čka m (ȗ) šalj. deček, fantek: ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti
Število zadetkov: 104557