Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bŕz -a -o prid. (ȓ) raba peša hiter: jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / star. bližati se brzih nog hitro; brzi vlak brzovlak
    bŕzo prisl.: brzo se je raznesla vest; sam.: pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
SSKJ
bŕzda -e ž (ŕ) železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu: hlapec potisne konju brzdo v gobec
// uzda: prijeti, držati konja za brzdo; pren. ta človek je brez vsake brzde; ne more se obvladati, govori brez brzde
SSKJ
bŕzdanje -a s (r̄) glagolnik od brzdati: brzdanje konj / brzdanje strasti
SSKJ
bŕzdanost -i ž (r̄) knjiž. obvladanost, zadržanost: v delu se kaže idejna brzdanost; pisateljska brzdanost
SSKJ
bŕzdati -am nedov. (r̄) 
  1. 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje
  2. 2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak
    // knjiž. obvladovati, zadrževati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati
    ●     ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo
    bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek
SSKJ
bŕzden -dna -o (r̄) pridevnik od brzda: brzdni jermen
SSKJ
bŕzec -zca m (ȓ) 
  1. 1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; beograjski brzec
  2. 2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
SSKJ
bŕzen -zna -o prid. (r̄) nar. hiter: Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile (M. Kranjec)
SSKJ
brzéti -ím nedov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom
// redko hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele
    brzèč -éča -e: mimo brzeči ljudje
SSKJ
brzíca -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale: čoln je neslo proti nevarnim brzicam; spuščati se čez brzice; brzice Nila / reka dela številne brzice
// redko hitro tekoča reka ali potok
SSKJ
brzína -e ž (í) 
  1. 1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine
  2. 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine
    // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini
SSKJ
brzinomér -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje hitrosti: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro; električni, mehanični brzinomer
SSKJ
brzínski -a -o prid. (ȋ) hitrosten: brzinske motorne tekme
SSKJ
brzo... ali bŕzo... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na brz: brzojav, brzokril, brzoturnir, brzovlak, brzovozen
SSKJ
bŕzojádrnica -e ž (ȓ-ȃ) zastar. hitra jadrnica: ob bregu je bila zasidrana brzojadrnica
SSKJ
brzojàv -áva m (ȁ á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav
♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
// redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk
SSKJ
brzojáven -vna -o prid. (á) 
  1. 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo
    ♦     ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven
    brzojávno prisl.: brzojavno poslati denar; sporoči mi brzojavno
SSKJ
brzojáviti -im dov. (á ȃ) sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta
SSKJ
brzojávka -e ž (ȃ) sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka
SSKJ
brzojávljanje -a s (á) glagolnik od brzojavljati: naučiti se brzojavljanja; brezžično brzojavljanje
Število zadetkov: 104557