Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje - 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
- búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
- 1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica
- 2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke
♦ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
// kot nagovor umaknite se, bučmani
// slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
● star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira
- 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni
- 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni
- búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov
● nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 300
- 301
- 302
- 303
- 304
- 305
- 306
- ...
- 5228
- Naslednja »