Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
znóvič prisl. (ọ̑) star. spet, znova: blago bo znovič dobilo svojo pravo vrednost; na volitvah so si znovič pridobili večino
SSKJ
znóžje -a s (ọ̑) 
  1. 1. mesto, prostor na ležišču, kjer so noge: odriniti odejo na znožje; znožje postelje; znožje in zglavje
  2. 2. spodnje, najnižje mesto, področje
    1. a) vzpetine: znožje hriba / naselje v znožju pogorja
    2. b) vzpenjajočega se, dvigajočega se zemljišča: znožje njive, vinograda
      // spodnji, najnižji del česa vzpenjajočega se, dvigajočega se sploh: znožje stene, stopnic / znožje kipa / redko znožje tabele dno, najnižji del
SSKJ
zób -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑) 
  1. 1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono
  2. 2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa
    ●     ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
    ♦     alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago
SSKJ
zób -í ž, daj., mest. ed. zóbi (ọ̑) 
  1. 1. oves kot hrana za konje: dajati konjem zob; vreča z zobjo
  2. 2. zrnata hrana za kokoši, ptice: natresti kokošim zob
SSKJ
zobáč -a m (á) ekspr.  
  1. 1. človek z velikimi zobmi: ne poznam tega zobača
  2. 2. kdor kaj zoblje: pregnati zobače grozdja / škorci zobači
    ♦     zool. zobači morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih; zobati kiti
SSKJ
zobálo -a s (á) knjiž. vsi zobje v zgornji in spodnji čeljusti; zobovje: pri smehu pokazati zobalo; konjsko zobalo / umetno zobalo
SSKJ
zobánje tudi zóbanje -a s (ȃ; ọ́) 
  1. 1. glagolnik od zobati: zobanje češenj / grozdje za zobanje namizno grozdje
  2. 2. zrnata hrana za konje, kokoši: pripraviti zobanje za kokoši; krmiti konje z zobanjem
SSKJ
zobár tudi zóbar -ja m (á; ọ̑) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob: zobar mu je izpulil zob; čakati pri zobarju
SSKJ
zobárski tudi zóbarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na zobarje: zobarska služba / zobarske klešče
SSKJ
zóbast -a -o prid. (ọ̄) podoben zobu: zobast podaljšek; zobaste skale
SSKJ
zobàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zobe: zobata žival / zobat ključ
// podoben zobu: zobata skala / na obzorju so vidni zobati robovi gozdov
♦ strojn. zobati drog jeklen drog, katerega izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; zobata letev; zobata veriga; zobato kolo kolo z zobmi na obodu; zool. zobati kiti morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih, Odontoceti; žel. zobata železnica železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive
SSKJ
zobátec -tca m (ȃ) večja morska roparska riba z močnim zobovjem in okusnim mesom: ulovil je več zobatcev / zobatec na žaru
SSKJ
zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄) 
  1. 1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke
  2. 2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline
    ●     ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv
SSKJ
zóbčanje -a s (ọ̄) glagolnik od zobčati: zobčanje robov, znamk; priprava za zobčanje
SSKJ
zóbčast -a -o prid. (ọ́) 
  1. 1. ki ima zobce: zobčast rob / zobčasto kolo zobato kolo
  2. 2. podoben zobu, zobcu: zobčast list ciprese; ograja z zobčastimi nadzidki
SSKJ
zóbčati -am nedov. (ọ̄) delati zobce, zobčke: zobčati rob fotografije
    zóbčan -a -o: zobčana znamka
SSKJ
zóbček -čka m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: dva zobčka sta ji že zrasla; izgubiti prve zobčke / zobčki v urnem mehanizmu
♦ obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke
SSKJ
zobčeník -a m (í) knjiž. zobník: tovarna zobčenikov
SSKJ
zóbčevje -a s (ọ́) vsi zobci kake priprave, naprave: zobčevje mehanizma se je pokvarilo
SSKJ
zóbec -bca m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: ob smehu je pokazala vrsto redkih zobcev / grablje s polomljenimi zobci; zobci pogonskega mehanizma; zobci znamke
♦ bot. izstopajoč, različno oblikovan del listnega roba; obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke; zobček
Število zadetkov: 94662