Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
osrčeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. opogumljajoč, hrabrilen: hvaležen mu je bil za njegove osrčevalne besede
SSKJ²
osrčeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. opogumljati, hrabriti: osrčevali so ga, da v mestu ne bo osamljen; osrčevala se je z mislijo, da je tak izpit opravilo že veliko ljudi / osrčevala ga je, naj se uči, da bo v življenju kaj dosegel spodbujala
SSKJ
osrčeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. opogumljati, hrabriti: osrčevali so ga, da v mestu ne bo osamljen; osrčevala se je z mislijo, da je tak izpit opravilo že veliko ljudi / osrčevala ga je, naj se uči, da bo v življenju kaj dosegel spodbujala
SSKJ²
osŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
knjiž. opogumiti, ohrabriti: njihova hladnokrvnost jih je osrčila; nazadnje se je le osrčil in prosil za dovoljenje
    osŕčen -a -o:
    s temi besedami osrčeni so se pognali za sovražnikom
SSKJ
osŕčiti -im dov. (ŕ ȓ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njihova hladnokrvnost jih je osrčila; nazadnje se je le osrčil in prosil za dovoljenje
    osŕčen -a -o: s temi besedami osrčeni so se pognali za sovražnikom
SSKJ²
osŕčje -a s (ȓ)
1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
// zastar. srce1: nož mu je porinil naravnost v osrčje
2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline
♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
// ekspr. notranjost, notranjščina2: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje
3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
SSKJ
osŕčje -a s (ȓ) 
  1. 1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju
    // zastar. srce: nož mu je porinil naravnost v osrčje
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi
    // hiša stoji v osrčju doline sredi doline
    ♦     agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja
    // ekspr. notranjost, notranjščina: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje
  3. 3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke
SSKJ²
osŕčnik -a m (ȓ)
anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika
SSKJ
osŕčnik -a m (ȓ) anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika
SSKJ²
osrečeválec -lca [osrečevau̯ca tudi osrečevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor osrečuje: imenovali so ga osrečevalec človeštva
SSKJ
osrečeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor osrečuje: imenovali so ga osrečevalec človeštva
SSKJ²
osrečeválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. osrečujoč: osrečevalen pogled; osrečevalne besede
SSKJ
osrečeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osrečujoč: osrečevalen pogled; osrečevalne besede
SSKJ²
osrečeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da je kdo srečen: vse to človeka osrečuje; zavest, da mu pomaga, ga je osrečevala
// ekspr. razveseljevati: vso hišo je osrečeval s svojo veselostjo / iron. spet nas osrečuje s svojim duhovičenjem
    osrečujóč -a -e:
    osrečujoč nasmeh, pogled; dobil je osrečujoče sporočilo
SSKJ
osrečeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kdo srečen: vse to človeka osrečuje; zavest, da mu pomaga, ga je osrečevala
// ekspr. razveseljevati: vso hišo je osrečeval s svojo veselostjo / iron. spet nas osrečuje s svojim duhovičenjem
    osrečujóč -a -e: osrečujoč nasmeh, pogled; dobil je osrečujoče sporočilo
SSKJ²
osrečítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osrečiti: trudil se je za njeno osrečitev; osrečitev človeštva
SSKJ
osrečítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osrečiti: trudil se je za njeno osrečitev; osrečitev človeštva
SSKJ²
osréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, povzročiti, da postane kdo srečen: želi ga osrečiti; njena ljubezen ga je osrečila
// ekspr. razveseliti: darilo jo je osrečilo
    osréčen -a -o:
    z obiska se je vrnil vesel in osrečen
SSKJ
osréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo srečen: želi ga osrečiti; njena ljubezen ga je osrečila
// ekspr. razveseliti: darilo jo je osrečilo
    osréčen -a -o: z obiska se je vrnil vesel in osrečen
SSKJ²
osrédek -dka m (ẹ̑)
1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro
2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru
3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek
♦ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika
Število zadetkov: 190823