Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zapadnjáški -a -o prid. (á)
zahodnjaški: zapadnjaška miselnost / zapadnjaška civilizacija zahodna
SSKJ²
zapadnjáštvo -a s (ȃ)
zahodnjaštvo: očitati komu zapadnjaštvo
♦ zgod. zapadnjaštvo v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za razvoj Rusije po zahodnoevropskem vzoru
SSKJ²
zapádnoevrópski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
zahodnoevropski: zapadnoevropski narodi / zapadnoevropska umetnost
SSKJ²
zapàh -áha m (ȁ á)
priprava za zapiranje vrat, oken od znotraj s premikajočim se delom, ki se navadno v vodoravni smeri potisne v kaj: montirati zapah; zapirati vrata z zapahom; lesen, železen zapah; zapah na naoknicah / odmakniti, odriniti zapah / okna se zapirajo na zapah
● ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; ekspr. biti, sedeti za zapahi biti zaprt; ekspr. zavarovati se pred čim s sedmerimi zapahi zelo
SSKJ²
zapahljáti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. večkrat na rahlo premakniti kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: zapahljati komu obraz; zapahljati s pahljačo
// večkrat na rahlo premakniti se sem in tja: lasje so ji zapahljali v vetru
SSKJ²
zapahníti in zapáhniti -em, tudi zapáhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata
// s takim dejanjem narediti, da notranjost česa ni dostopna: zapahniti omaro, sobo
// star. zamašiti, zadelati: zapahniti špranje, vrzeli; odvodni jaški so se zapahnili
2. star. z močnim sunkom vreči: segel je po sulici, da bi jo zapahnil v nasprotnika / zapahniti se v boj
3. nar. povzročiti pri kom občutek sitosti, da česa ne more, ne želi več uživati: ne jej potice, ker te bo zapahnila; brezoseb. zapahnilo se mu je
● star. nenadoma se obema beseda zapahne oba umolkneta
    zapahníti se in zapáhniti se, tudi zapáhniti se
    z zaprtjem vrat z zapahom onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahnila se je v sobo in zaspala
    zapáhnjen -a -o:
    tesno zapahnjene naoknice; zapahnjena okna, vrata
    ●     publ. vrata osrednjega gledališča so bila zanj zapahnjena niso ga sprejeli na delo v njem
SSKJ²
zapahováti -újem nedov. (á ȗ)
dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahoval je in zapahoval, pa ni mogel zapahniti; zapahovati vrata, okna
// s takim dejanjem delati, da notranjost česa ni dostopna: zapahovati sobo
    zapahováti se 
    z zaprtjem vrat z zapahom onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahovala se je v sobo, da bi imela mir
    ●     star. plesalcem so se pljuča zapahovala težko so dihali, postajali so zasopli
SSKJ²
zapakírati -am dov. (ȋ)
dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: zapakirati knjige in jih razposlati / zapakirati in zamrzniti živila
    zapakíran -a -o:
    blago je že zapakirano
SSKJ²
zapalíti in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. (ī á; á) star.
1. zažgati: zapalili so mu hišo; zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal
2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč
    zapalívši zastar.:
    zapalivši pipo, je stopil iz hiše
    zapáljen -a -o:
    vas je bila med vojno zapaljena
SSKJ²
zapáriti -im dov. (á ȃ)
agr. razkužiti s paro: zapariti sod
♦ obrt. zapariti pečni prostor povzročiti, da v njem nastane para
    zapárjen -a -o:
    zaparjen sod
SSKJ²
zaparkírati -am dov. (ȋ)
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo: nekdo mu je zaparkiral avtomobil
2. z napačnim parkiranjem narediti neprehodno, neprevozno: zaparkirati cesto, pločnik
SSKJ²
zapásti1 -pádem dov., stil. zapàl zapála (á ā)
1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino: ponoči je zapadel sneg; že sredi novembra je zapadel prvi sneg / brezoseb. zapadlo je več kot pol metra snega
// v večjih količinah padajoč
a) zakriti, prikriti: sneg je zapadel hiše in vrtove
b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: sneg je zapadel vse poti / pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli nikamor
2. zastar. nehote, po naključju priti: ne vem, kako sem zapadel sem / zapasti v križni ogenj
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zapasti črnogledosti, obupu; zapasti malodušnosti
// izraža začetek dejavnosti, kot jo določa samostalnik: zapadel je alkoholizmu / zapasti v brezdelje, sanjarjenje / zapadel je v napake začel je delati napake
4. ekon., fin. priti do dneva, termina, ko je treba plačati: dolg, menica zapade; terjatve so zapadle / obveznosti zapadejo v plačilo prvega januarja
5. publ. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost; propasti: viza mu je zapadla
6. star. postati last koga; pripasti1: po očetovi smrti je kmetija zapadla bratu / zapuščina brez dedičev zapade državi
● star. če zastavljenega predmeta ne odkupimo, zapade preide v last upnika; zastar. sonce je že zapadlo zašlo; zastar. po naših zakonih zapadeta smrti bosta obsojena na smrt; bosta usmrčena
    zapádel -dla -o:
    plačati zapadle obroke; zapadla menica; zapadle obveznosti
    zapáden -a -o:
    zapaden sneg / v povedni rabi vsenaokrog je bilo zapadeno
SSKJ²
zapásti2 -pásem dov. (á)
pasoč izgubiti: zapasti ovco; pes je zapasel že precej živine
● ekspr. zapasel je oči po izložbi radovedno jo je začel ogledovati
    zapásti se 
    pasoč se zaiti: ovca se je zapasla na njivo; med nevihto se je živina zapasla visoko v skalovje
    zapásen -a -o:
    iskati zapasene ovce
SSKJ²
zapazíti in zapáziti -im dov. (ī á ȃ)
opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov
    zapazívši zastar.:
    zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo
    zapážen -a -o:
    bil je takoj zapažen
SSKJ²
zapáž tudi zapàž -áža m (ȃ; ȁ á)
kar se namesti, pritrdi kam, da se zadelajo odprtine: zapaž pri hlevu; zapaž iz slame
SSKJ²
zapážanje -a s (á)
opažanje: zapisovati svoja zapažanja / psihološka, sociološka zapažanja / natančno zapažanje kakega pojava
SSKJ²
zapážati -am nedov. (á)
opažati: zapažati luči v daljavi / zapažali so, da postaja vedno bolj odljuden / zapažati razlike, spremembe
SSKJ²
zapážiti -im dov. (á ȃ)
1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti
2. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti špranje s papirjem / z deskami zapažiti razbita okna zadelati
    zapážen -a -o:
    s slamo zapažen svinjak
SSKJ²
zapečátenje -a s (ȃ)
glagolnik od zapečatiti: poskrbeti za zapečatenje zapuščine
SSKJ²
zapečátiti -im dov. (á ȃ)
1. dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz nedotaknjenosti zapore: zapečatiti pošiljko; zapečatiti stanovanje; zapečatiti zavitek z voskom / zapečatiti kuverto zalepiti; pren., ekspr. strah mu je zapečatil usta
2. ekspr. potrditi sklenitev česa: s to kretnjo sta zapečatila kupčijo / s tem golom je zapečatil poraz gostov
3. ekspr. narediti, da se kdo ne more rešiti iz kakega neprijetnega položaja: niso mu omogočili šolanja in s tem so ga zapečatili za vse življenje; z najetjem prevelikega kredita se je zapečatil
● profesor je učenca zapečatil mu z negativno oceno onemogočil napredovanje v višji razred; ekspr. s tem je zapečatil svojo usodo jo dokončno določil; pog. prijeli so ga in zapečatili za dve leti zaprli
    zapečáten -a -o:
    zapečaten paket; če ne dobimo pomoči, smo zapečateni
Število zadetkov: 190823