zapeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zapeljevati: zapeljevanje h kraji / zapeljevanje deklet
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
zapeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo
SSKJ²
zapeljív -a -o prid., zapeljívejši (ī í)
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: pogledala ga je z zapeljivim smehljajem; ekspr. metati komu zapeljive poglede; zapeljive besede, kretnje
// ki vzbuja ljubezensko vznemirjenost: zelo je zapeljiva; zapeljivo dekle / zapeljive ustnice; zapeljive oči
2. ekspr. zelo zanimiv, privlačen: zapeljiva knjiga / zapeljiva ponudba, priložnost zelo ugodna, primerna / zapeljiva jed
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: pogledala ga je z zapeljivim smehljajem; ekspr. metati komu zapeljive poglede; zapeljive besede, kretnje
// ki vzbuja ljubezensko vznemirjenost: zelo je zapeljiva; zapeljivo dekle / zapeljive ustnice; zapeljive oči
2. ekspr. zelo zanimiv, privlačen: zapeljiva knjiga / zapeljiva ponudba, priložnost zelo ugodna, primerna / zapeljiva jed
- zapeljívo prisl.:
kruh je zapeljivo dišal; zapeljivo se smehljati; sam.: na njej je nekaj zapeljivega
SSKJ²
zapeljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor koga zapelje, zapeljuje: upreti se zapeljivcem; zapeljivec mladine / njen zapeljivec jo je zapustil; zapeljivec deklet
ekspr. kdor koga zapelje, zapeljuje: upreti se zapeljivcem; zapeljivec mladine / njen zapeljivec jo je zapustil; zapeljivec deklet
SSKJ²
zapeljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki koga zapelje, zapeljuje: izogibati se pretkani zapeljivki / dekle je prava zapeljivka; čari zapeljivke
ženska, ki koga zapelje, zapeljuje: izogibati se pretkani zapeljivki / dekle je prava zapeljivka; čari zapeljivke
SSKJ²
zapeljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zapeljivega: očarala ga je s svojo zapeljivostjo / zapeljivost njenega glasu / zapeljivost bogastva
// ekspr. zanimiva, privlačna stvar: zapeljivosti življenja
lastnost, značilnost zapeljivega: očarala ga je s svojo zapeljivostjo / zapeljivost njenega glasu / zapeljivost bogastva
// ekspr. zanimiva, privlačna stvar: zapeljivosti življenja
SSKJ²
zapénec -nca m (ẹ̄)
priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: prišiti zapenec; krilo, zapeto z zapencem; zapenci, pritiskači in gumbi
priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: prišiti zapenec; krilo, zapeto z zapencem; zapenci, pritiskači in gumbi
SSKJ²
zapéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo
povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo
- zapéniti se
1. postati penast: vino se pri odpiranju zapeni; stresel je steklenico, da se je žganje zapenilo
// ekspr. peneč se pljusniti, steči: morski valovi so se zapenili preko krova
2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je zapenil / omedlel je in usta so se mu zapenila / konj se je zapenil od napora
- zapénjen -a -o:
zapenjeni valovi
SSKJ²
SSKJ²
zapénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zapenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / zapenjanje obleke, plašča / enoredno ali enovrstno zapenjanje z gumbi v eni vrsti / z zaščitenimi kolesi preprečiti zapenjanje vzporedno vozečih vozil
glagolnik od zapenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / zapenjanje obleke, plašča / enoredno ali enovrstno zapenjanje z gumbi v eni vrsti / z zaščitenimi kolesi preprečiti zapenjanje vzporedno vozečih vozil
SSKJ²
zapénjati -am nedov. (ẹ̑)
dajati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapenjati gumbe, zaponke
// delati, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapenjati plašč; zapenjati si bluzo
// pripenjati: zapenjati vagone; zapenjati si smučke
dajati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapenjati gumbe, zaponke
// delati, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapenjati plašč; zapenjati si bluzo
// pripenjati: zapenjati vagone; zapenjati si smučke
- zapénjati se
1. imeti kje zlasti gumbe za zapenjanje: obleka se zapenja zadaj / krilo se zapenja z zadrgo ima za zapenjanje zadrgo
2. prihajati z delom na razmeroma oster, koničast predmet: obleka se ji je zapenjala ob trnje / vozovi so se zapenjali drug v drugega
SSKJ²
zapentljáti -ám dov. (á ȃ)
1. zavezati v pentljo: zapentljati trak, vezalke / ekspr. poskušal je razvozlati vrv, ki jo je prej zapentljal zavozlal
2. ekspr. zaplesti, zamotati: zapentljati štreno / zapentljati problem; česar se loti, vse zapentlja
1. zavezati v pentljo: zapentljati trak, vezalke / ekspr. poskušal je razvozlati vrv, ki jo je prej zapentljal zavozlal
2. ekspr. zaplesti, zamotati: zapentljati štreno / zapentljati problem; česar se loti, vse zapentlja
- zapentljáti se slabš.
1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: zapentljal se je s čudnimi ljudmi
2. priti v ljubezenski odnos s kom: zapentljal se je s sodelavko
- zapentlján -a -o:
lepo zapentljani trakovi
SSKJ²
SSKJ²
zapésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zapestje: zapestni sklep; zapestna kost / zapestni trak ročne ure / zapestni gumb gumbu podobna priprava za zapenjanje zapestnikov zlasti pri moški srajci; zapestni ščitnik povoj za zavarovanje in utrditev zapestnega sklepa
nanašajoč se na zapestje: zapestni sklep; zapestna kost / zapestni trak ročne ure / zapestni gumb gumbu podobna priprava za zapenjanje zapestnikov zlasti pri moški srajci; zapestni ščitnik povoj za zavarovanje in utrditev zapestnega sklepa
SSKJ²
zapéstje -a s (ẹ̑)
del roke med dlanjo in podlaktom: podrgniti si zapestje; prijel ga je za zapestja in ga potegnil k sebi; potisniti roko do zapestja v torbo; pregibati roko v zapestju; obvezano zapestje; verižica okrog zapestja
del roke med dlanjo in podlaktom: podrgniti si zapestje; prijel ga je za zapestja in ga potegnil k sebi; potisniti roko do zapestja v torbo; pregibati roko v zapestju; obvezano zapestje; verižica okrog zapestja
SSKJ²
zapéstnica -e ž (ẹ̑)
1. okrasni predmet za okrog zapestja: nositi, podariti zapestnico; zlata zapestnica; zapestnica iz granatov; zapestnica in uhani
2. anat. vsaka od osmih kosti v zapestju: prstnice, dlančnice in zapestnice
3. mn., ekspr. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov; lisice2: policist mu je nadel zapestnice; sledovi zapestnic na rokah
4. nav. mn., knjiž. zapestnik, manšeta: s čipkami obrobljene zapestnice / srajca s poškrobljenimi, trdimi zapestnicami
● knjiž. uporabljati pri delu v mrazu zapestnice brezpalčne rokavice; knjiž. pogledala je na svojo zapestnico, koliko je ura na zapestnico z uro
1. okrasni predmet za okrog zapestja: nositi, podariti zapestnico; zlata zapestnica; zapestnica iz granatov; zapestnica in uhani
2. anat. vsaka od osmih kosti v zapestju: prstnice, dlančnice in zapestnice
3. mn., ekspr. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov; lisice2: policist mu je nadel zapestnice; sledovi zapestnic na rokah
4. nav. mn., knjiž. zapestnik, manšeta: s čipkami obrobljene zapestnice / srajca s poškrobljenimi, trdimi zapestnicami
● knjiž. uporabljati pri delu v mrazu zapestnice brezpalčne rokavice; knjiž. pogledala je na svojo zapestnico, koliko je ura na zapestnico z uro
SSKJ²
zapéstnik -a m (ẹ̑) nav. mn.
1. spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: natančno zlikati ovratnik in zapestnike; obrabljeni robovi zapestnikov; srajca s trdimi zapestniki / desni zapestnik
// posebno oblikovan spodnji del rokava sploh: usnjen suknjič s pletenim ovratnikom in zapestniki; plašč s širokimi zapestniki
// nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: izdelovati zapestnike; nositi zapestnike
2. knjiž. rokavica, ki je brez prstov; brezpalčna rokavica: splesti zapestnike za zimo
● knjiž. natakniti jetniku zapestnike lisice; zlati zapestniki zapestni gumbi; rokavice s podaljšanimi zapestniki zavihi
1. spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: natančno zlikati ovratnik in zapestnike; obrabljeni robovi zapestnikov; srajca s trdimi zapestniki / desni zapestnik
// posebno oblikovan spodnji del rokava sploh: usnjen suknjič s pletenim ovratnikom in zapestniki; plašč s širokimi zapestniki
// nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: izdelovati zapestnike; nositi zapestnike
2. knjiž. rokavica, ki je brez prstov; brezpalčna rokavica: splesti zapestnike za zimo
● knjiž. natakniti jetniku zapestnike lisice; zlati zapestniki zapestni gumbi; rokavice s podaljšanimi zapestniki zavihi
SSKJ²
SSKJ²
zapéti1 -pnèm dov., zapél; nam. zapét in zapèt (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapeti gumb, zaponko / zapeti zadrgo
// narediti, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapeti jermen, pas; zapeti plašč; zapeti si čevlje, suknjič / zapela je otroka in ga zavila v plet; vstal je in se zapel
// pripeti1: zapeti psa na jermen; zapeti se na vrtiljaku
2. prijeti kaj s kakim predmetom tako, da ostri del prodre vanj: zapeti plavajoč predmet s kavljem; zapel je trščico s šivanko in jo izvlekel
♦ rib. zapeti ribo povzročiti, da se ji trnek zatakne v ustih; voj. zapeti pištolo, puško dati zapono v tak položaj, da se pištola, puška ne more sprožiti
1. dati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapeti gumb, zaponko / zapeti zadrgo
// narediti, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapeti jermen, pas; zapeti plašč; zapeti si čevlje, suknjič / zapela je otroka in ga zavila v plet; vstal je in se zapel
// pripeti1: zapeti psa na jermen; zapeti se na vrtiljaku
2. prijeti kaj s kakim predmetom tako, da ostri del prodre vanj: zapeti plavajoč predmet s kavljem; zapel je trščico s šivanko in jo izvlekel
♦ rib. zapeti ribo povzročiti, da se ji trnek zatakne v ustih; voj. zapeti pištolo, puško dati zapono v tak položaj, da se pištola, puška ne more sprožiti
- zapéti se
priti z delom na razmeroma oster, koničast predmet: srajca se mu je zapela za vejo / zapel se je ob živo mejo in padel
● ekspr. zakaj ste se vsi tako zapeli postali nedostopni, nepriljudni
- zapét -a -o
1. deležnik od zapeti: zapet gumb; zapet ovratnik, plašč; do vratu zapeta bluza
2. ekspr. nedostopen, nepriljuden: zapet človek; biti preveč, zelo zapet / sedeli so zapetih obrazov nesproščeni; brezizrazni; hladno, zapeto vedenje; prisl.: zapeto se držati; zapeto gledati, odgovarjati
SSKJ²
zapéti2 -pôjem dov., zapój zapójte tudi zapôj zapôjte; zapél (ẹ́ ó)
1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti
// preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi
♦ glasb. zapeti lestvico, melodijo
2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja
3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti
4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed
// reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel
5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel
// ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni
// izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati
● star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel
1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti
// preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi
♦ glasb. zapeti lestvico, melodijo
2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja
3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti
4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed
// reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel
5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel
// ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni
// izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati
● star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel
- zapét -a -o:
zapeta beseda; zapeta pesem
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4654
- 4655
- 4656
- 4657
- 4658
- 4659
- 4660
- ...
- 9542
- Naslednja »
Število zadetkov: 190823
Dostopnost