Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zapetljáj -a m (ȃ)
zaplet: tekmovanje je potekalo brez zapetljajev / gospodarski, politični zapetljaji
SSKJ²
zapetljáti -ám dov. (á ȃ)
zapentljati: zapetljati trak / to je ves položaj še bolj zapetljalo zapletlo, zamotalo
SSKJ²
zapétnik -a m (ẹ̑)
zastar. opetnik: visok zapetnik
SSKJ²
zapétost -i ž (ẹ̑)
1. stanje zapetega: zapetost gumbov
2. ekspr. nedostopnost, nepriljudnost: zaradi zapetosti je precej osamljen; zapetost in molčečnost / zapetost njegovega vedenja
SSKJ²
zapetpedíkati -am dov. (ȋ)
oglasiti se z glasom petpedi: prepelica zapetpedika
SSKJ²
zapháti -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ)
1. zastar. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: zaphati ilovico
2. nar. zatlačiti, zapolniti: zaphati odprtino z listjem / veter je zaphal razpoko s snegom
    zaphán -a -o:
    z glino zaphane reže
SSKJ²
zapíčiti -im dov. (í ȋ)
s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapičiti konico šestila v list in narediti krog; zapičiti kol globoko v tla; zapičiti vilice v meso; pri šivanju si zapičiti iglo v prst / ekspr.: jezno mu je zapičila nohte v obraz zasadila; zapičila je prst v vzhajano testo; zapičiti biku sulico v tilnik zabosti
// s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: po šivanju zapičiti igle v blazinico; iti na njivo zapičit prekle
● ekspr. zapičiti oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati koga; ekspr. zapičiti si kaj v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti
    zapíčiti se 
    1. s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: kopje se je zapičilo v tla; trn se mu je zapičil v peto / vrženi nož se je zapičil v vrata zasadil; pren., ekspr. njene besede so se mu zapičile v srce; ta misel se mu je zapičila v glavo
    2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledati, proučiti: carinik se je zapičil v njegovo prtljago; v vsako stvar se zapiči; zapičil se je v nekatere formulacije v članku / zapičil se je vanj zaradi slabega izražanja
    // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zapičiti se v raziskovalno delo / zapičil se je v poezijo; zapičiti se v kak problem
    ●     ekspr. ta stvar se mu je zapičila v oči jo je najprej, najbolj opazil; ekspr. to se mu je zapičilo v spomin si je zapomnil; ekspr. zapičil se je v nasproti vozeče vozilo trčil je; ekspr. zapiči se v vsako žensko jo vsiljivo ogovori
    zapíčen -a -o:
    v tla zapičen kol; v tnalo zapičena sekira
SSKJ²
zápih1 -a m (ā)
nar. zamet2: Vetrovi zanašajo sneg in po cestah so zapihi. (M. Kranjec)
SSKJ²
zapíh2 -a m (ȋ)
sunek (vetra): burja je ob prvem zapihu zlomila loputo vetrnice
SSKJ²
zapíhati -am dov., tudi zapihájte; tudi zapihála (í)
1. nav. 3. os. začeti pihati: burja je zapihala; hladen veter je zapihal; brezoseb. zunaj je zapihalo
2. večkrat iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: zapihati v dlan / zapihati skozi nos, zobe
3. s pihanjem izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: lisjak je zapihal; mačka je zapihala; jezno zapihati
// ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: ženske so užaljeno zapihale; zapihala je kakor mačka / zapihati od jeze / tiho bodi, je razdraženo zapihal
● ekspr. zapihal je drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. zapihali so bolj ugodni vetrovi razmere, okoliščine so postale bolj ugodne
SSKJ²
zapihljáti -ám dov. (á ȃ)
rahlo zapihati: zapihljale so jesenske sapice
SSKJ²
zapijánčiti se -im se dov. (á ȃ)
zastar. zapiti se: popolnoma se je zapijančil
SSKJ²
zapíjati -am nedov. (í)
s pitjem alkoholne pijače zapravljati: s prijatelji zapija težko zaslužen denar; zapijali so, kar so zaslužili
● ekspr. zapijala sta svojo nesrečo s pitjem alkoholne pijače jo skušala pozabiti
    zapíjati se 
    zadržujoč se dalj časa kje ob pitju alkoholne pijače, postajati pijan: večer za večerom se je zapijal; pogosto se zapija s prijatelji
    // postajati pijanec: počasi se je zapijal; vedno bolj se zapija
SSKJ²
zapík -a m (ȋ)
1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim: priteči do zapika; ta vogal je zapik / zapik, je zavpil, ko je pritekel k drevesu kot vzklik izraža, da se koga ne sme ujeti / pusti ga, je zapik v položaju, ko se ga ne sme loviti
2. v medmetni rabi izraža odločenost, da se kaj preneha: zapik, to me ne skrbi več / zapik, ne prepirajta se
// navadno v zvezi z in izraža odločnost, nepopustljivost: moja žena bo, in zapik; zapik, lažeš; tako je, kot pravim, in zapik
● ekspr. kmalu bo vsemu zapik kmalu bo vsega konec; ekspr. narediti čemu zapik povzročiti, da kaj preneha
SSKJ²
zapíkati -am nedov. (ȋ)
zapikovati: zapikati palico v tla
SSKJ²
zapikávati -am nedov. (ȃ)
zapikovati: zapikavati palico v tla / krogle se zapikavajo v zid / zapikavati se v koga
SSKJ²
zapikováti -újem nedov. (á ȗ)
s sunkom, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapikovati iglo v tkanino / ekspr. zapikovati prste v kruh
// s sunkom, potiskanjem delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zapikovati mandeljne v torto
● ekspr. zapikovati oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledovati koga
    zapikováti se 
    1. s koničastim delom prodirati v kaj in tam ostajati: puščice so se zapikovale v tarčo
    2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledovati, proučevati: zapikovali so se v vsako njegovo izjavo / rad se zapikuje v ljudi / kaj se zapikuješ v njegove stvari vsiljivo vmešavaš
    ●     ekspr. zapikoval se je v dekleta jih vsiljivo ogovarjal
SSKJ²
zapíliti -im dov. (í ȋ)
s piljenjem narediti, izoblikovati v kaj: zapiliti utor v kovinsko ploščo / zapiliti zarezo s pilo
// nepravilno izpiliti, opiliti: zapiliti ključ
SSKJ²
zapiráč -a m (á)
1. priprava za zapiranje česa; zapiralo: okenski zapirač; zapirač pri ročni torbici / zapirač vode; zapirač za plin
2. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi; zaklep: deli zapirača; kovinski zvok zapirača
SSKJ²
zapirálec -lca [zapirau̯ca tudi zapiralca] m (ȃ)
delavec, ki kaj zapira: zapiralec konzerv
Število zadetkov: 190823