Fran

razgovarjati se nedov., F2, discurere, vſe v'ednu govoriti, ſe reṡgovarjati; ratiocinari, reṡbirati, ſe ſam ſabo modru reṡgovarjati, pogovoriti, ṡraitati, preṡhtéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovarjati se glag. nedov. ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgóvor -a m (ọ̑) 

1. 1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč: razgovori med predsednikoma so bili uspešni; razgovori potekajo v prijateljskem ozračju; poslovni, uradni razgovori; razgovori o razorožitvi in zmanjšanju napetosti / imeti razgovore
2. 2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor: razgovor se pretrga, se začne; obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari; poseči v razgovor; glasen, sproščen, zaupen razgovor; prijateljski razgovor; razgovor o sodobni umetnosti; predmet razgovora / telefonski razgovor / v živahnem razgovoru sta hitro prišla na vrh
   ● razgovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; publ. razgovori na najvišji ravni med najvišjimi uradnimi predstavniki države; publ. razgovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu
   ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj; katehetski razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov; metoda razgovora pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgọ̑vor, m. die Unterredung, die Besprechung, die Conversation; na r. vzeti, etwas in Berathung ziehen, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovor (rezgovor) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razgovóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. zgovoren: razgovoren človek; je zelo prijetna in razgovorna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgóvoren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razgovor: zanimiva razgovorna tema
● razgovorni jezik pogovorni jezik
♦ ped. razgovorna metoda metoda, pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgọ̑vorən, -rna, adj. 1) Conversations-: razgovorni jezik, die Conversationssprache, Cig. (T.); — razgovorna znanstva, discursive Wissenschaften, Cig. (T.); — 2) razgovǫ́rən, gesprächig, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); žena je bila jako razgovorna, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovoren (rezgovoren) pridevnik

PRIMERJAJ: razgovorno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razgovoren prid., F3, affabilis, resgovoren, v'govorjenîu lubesniu, priasniu, dopadajezh; conversativus, reṡgovoren, reṡgovorogliu; facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu, reṡgovoren, lipú govorezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abwendig machen; r. koga; — 2) r. si usta, sich den Mund aufreden, Cig.; — 3) r. se, recht ins Reden kommen, Cig.; — 4) r. se, sich durch Reden abmatten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovoriti (rezgovoriti) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razgovoriti dov., confutare, previṡhati, reṡvrézhi, previṡhati, de nei reiṡ, reṡgovoriti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovoríti se -ím se dov., razgovóril se; nam. razgovôrit se in razgovorít se (ī í) začeti dosti in sproščeno govoriti: sopotnika sta se razgovorila; razgovorili so se o zemlji in letini; preveč, na široko se razgovoriti / kar brez strahu se razgovorite povejte, kar želite
// knjiž. pogovoriti se: veliko stvari je, o katerih bi se rad razgovoril s teboj

razgovoríti knjiž.  povzročiti, da kdo začne dosti in sproščeno govoriti: dobro vino je družbo razgovorilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovorjanje s, F2, conversatio, v'kup prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe, reṡgovorjanîe, poménik, ṡguvor, lebna rovnanîe; discursus, -us, tudi enu lipú govorjenîe, resgovorjanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovorjenje (rezgovorjenje) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razgovorljìv, -íva, adj. = razgovoren 2), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovorljiv prid., conversativus, reṡgovoren, reṡgovorogliu[!]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razgovornik (rezgovornik) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razgovorno (rezgovorno) prislov

PRIMERJAJ: razgovoren

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.