Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
mọ̑ge, f. pl. die Mundharmonika, (muge) vzhŠt.-C.
Pleteršnik
mọ̑gəc, -gca, m. das Wäschglättholz, vzhŠt.-C.; — prim. monga.
Besedje16
mogeter gl. mnogeter ♦ P: 6 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TT 1577)
Besedje16
mogiclivost gl. mogočljivost ♦ P: 1 (MTh 1603)
SSKJ
mogíla -e ž (ī) zastar. grob, gomila: stala je ob mogili in jokala
Pleteršnik
mogila, f. = gomila, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
Pleteršnik
mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.-C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
Besedje16
mogocliv gl. mogočljiv ♦ P: 1 (TC 1574)
SSKJ
mogòč tudi mogóč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́) 
  1. 1. ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja: kateri so mogoči vzroki, da motor ne vžge; napravite vse mogoče rešitve naloge / niti najmanjši dvom ni več mogoč; na to vprašanje je mogoč samo en odgovor; na tem področju bi bile te rastline prav mogoče bi lahko uspevale
    // navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je mogoč takoj; druga izdaja knjige je še mogoča; poplava je v tem deževju precej mogoča; vrnitev v takih razmerah ni bila več mogoča
  2. 2. ekspr., v zvezi ves mogoči številen in raznovrsten: prihajali so vsi mogoči ljudje; lepaki vseh mogočih barv; vse mogoče stvari prodaja; uporabil je vsa mogoča sredstva / uporabljal je ves mogoči material / na vse mogoče načine se je izgovarjal zelo; delo je opravljal z vso mogočo spretnostjo z zelo veliko; sam.: govorili smo o mogočem in resničnem; govoriti o vsem mogočem; prim. moči
Pleteršnik
mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.-Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
Vorenc
mogoč prid., F10, armipotens, mogozh s'oroṡhjem; bellipotens, mogozh voiszhák; dynasta, et dynastes, en mogózh, ſlobodni, velik goſpúd, ali mozhni; multipotens, mogozh, kateri doſti premore; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollens, -tis, premoṡhin, mozhán, mogozh; potens, mogozh, mogozhin; potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu mogozh; potis, hoc pote, mogozh, kateri more; praepotens, premogozh, ſylnu mogozh; prim. mogoči 
  1. mogoèejši , potentior, mogozhiſhi
  1. najmogoèejši , potentiſsimus, -a, -um, narmogozhiſhi, ſylnu mogozh
Svetokriški
mogoč -a prid. mogočen: koku zhaſtiti, inu Mogozhi im. ed. m dol. je leta Goſpud (II, 293) ǀ neshelite bogati, inu mogozhi im. mn. m na semli biti (V, 498) → mogočen
Besedje16
mogoč1 posam. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Besedje16
mogoč2 prid. ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SSKJ
mogóče prisl. (ọ́) 
  1. 1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost
    1. a) uresničitve: ni nam bilo mogoče počistiti sobe; ne vem, če bo mogoče priti pravočasno / elipt., ekspr. brž, prej, takoj ko bo mogoče, bom prišel
    2. b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: tega ni mogoče brati; to snov je mogoče predelati; stvar bi bilo mogoče bolje urediti / z njo ni mogoče živeti
  2. 2. izraža ne popolno prepričanost o čem: mogoče bi kaj dosegli, če bi bili složni; mogoče bo pa on popravil; mogoče pa on to ve; mogoče še živi v tistem kraju / mogoče pa ni on kriv; mogoče je pa res
    // izraža približnost povedanega: dosti ni popil, mogoče kozarec ali dva; do tja je mogoče tri ure / pridelal je pet hektolitrov vina, mogoče pa tudi več
  3. 3. v zvezi z bi izraža obzirno željo, zapoved: mogoče bi se pomaknili nekoliko naprej; mogoče bi stvar še nekoliko popravili; mogoče bi še soseda vprašali za nasvet
  4. 4. v vprašalnem stavku izraža vljudnostno obzirnost vprašanja, prošnjo: ali bi mi mogoče lahko posodili malo denarja; ali mogoče želite še kaj drugega; elipt. bi mogoče še malo torte
  5. 5. v medmetni rabi izraža
    1. a) zadržano pritrjevanje: boš prišel jutri? Mogoče; premalo znaš. Že mogoče, tovariš
    2. b) v zvezi ni mogoče presenečenje, začudenje: nabral je celo košaro gob. Ni mogoče
  6. 6. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo me bo strahoval, mogoče ti, ki te nič ni
Prekmurski
mogóče tudi mogóuče prisl. mogoče: Jeli tou mogoucse KŠ 1754, 205; csi je mogoucse, naj prejde od méne ete pehár KŠ 1771, 89; Ali mogôcse bode sto pitao, gde szo BRM 1823, II; naj, nakeliko je mogôcse, ni edna dühovna potrêbcsina nezadovoljena neosztáne KAJ 1848, IV; Na sztennoj tábli je i rovatati mogôcse KAJ 1870, 9
Vorenc
mogoče prisl., F3, inexorabilis, -le, neſproſhliu, kateriga nei mogozhe ſproſſiti, nevtolaṡhliu; poſsibilis, -le, mogozhe; si fieri potest, aku je mogozhe
Svetokriški
mogoče prisl. mogoče: nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal ǀ Volar je hotel vuoly vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil
Besedje16
mogoče1 [mogočno] prisl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje16
mogoče2 povdk. ♦ P: 20 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Število zadetkov: 265074