Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
omejênček -čka m (é) ekspr. manjšalnica od omejenec: mali omejenček se je igral na tleh / imeli so ga za omejenčka
SSKJ
omejênec -nca m (é) nav. ekspr. omejen, neumen človek: le omejenci bi verjeli takemu dokazu; ne bodite taki omejenci / duševni omejenec
Pleteršnik
omejénje, n. die Umgrenzung, Cig.; — die Einschränkung, Jan., nk.
SSKJ
omejênost -i ž (é) 
  1. 1. lastnost, značilnost omejenega:
    1. a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila
    2. b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil
  2. 2. redko kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti
Pleteršnik
omejénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.; — die Endlichkeit, Cig. (T.); — die Beschränktheit, C.; duševna o., nk.
SSKJ
omejeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na omejevanje: omejevalni ukrepi / omejevalne pripombe
SSKJ
omejeválnik -a m (ȃ) strojn. priprava, ki omejuje hitrost gibanja stroja, strojnega dela: omejevalnik pri dvigalu / omejevalnik hitrosti
♦ rad. vezje v sprejemniku, ojačevalniku, ki omejuje amplitude električnih signalov
SSKJ
omejevánje -a s (ȃ) glagolnik od omejevati: naprava za omejevanje hitrosti dvigala / predlogi za omejevanje investicij / kritizirati omejevanje zgodovine na Evropo
SSKJ
omejeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
    // določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; redko obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
  2. 2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
  3. 3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
  4. 4. delati, povzročati, da je kaj manjše
    1. a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
    2. b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
    3. c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
      // preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
  5. 5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
  6. 6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje
    omejeváti se publ.  kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: jaz se od tega stališča omejujem
    omejujóč -a -e: omejujoča določila
    omejeván -a -o: omejevan v razvoju
Pleteršnik
omejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad omejiti; umgrenzen; — einschränken, Jan., nk.; — (eine Größe) begrenzen (math.), Cig. (T.); — omejujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
Pleteršnik
omejílọ, n. die Einschränkung, Jan. (H.).
SSKJ
omejítev -tve ž (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od omejiti: omejitev parcele / sporazum o omejitvi oboroževanja / omejitev prostosti
    ♦     avt. znak za omejitev hitrosti
  2. 2. dejstvo, da je kaj omejeno: upoštevati omejitve; odpraviti omejitve vpisa na fakulteto / ublažiti trditev z nekaterimi omejitvami
Pleteršnik
omejȋtəv, -tve, f. die Begrenzung, Cig. (T.); — die Einschränkung, die Beschränkung, Cig., Jan., nk.; biti pod neko omejitvijo, gewissen Beschränkungen unterliegen, DZ.; s to omejitvijo, mit dieser Einschränkung, DZkr.
SSKJ
omejíti -ím dov., oméjil (ī í) 
  1. 1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
  2. 2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
  3. 3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
  4. 4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
    1. a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
    2. b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
    3. c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
      // preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
      // narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
  5. 5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
  6. 6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
    ●     publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti
    omejíti se publ.  pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: člani so se omejili od predsednikove izjave; javno se omejiti
    omejèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od omejiti: imeti omejen delovni čas; požar je bil hitro omejen; hitrost je omejena; število udeležencev je omejeno; pojav je časovno omejen / z visokimi gorami omejeno jezero
    2. 2. publ. majhen, skromen: akcija je imela omejen učinek; imeti omejene možnosti za uspeh; razpolagati z omejenimi sredstvi
    3. 3. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bil je dober, ampak omejen človek / duševno, nazorsko omejen / ekspr. ljudje omejene pameti
      // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno
      ♦       geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; jur. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev
Pleteršnik
omejíti, -ím, vb. pf. umgrenzen, einmarken, Cig., Jan.; (eine Größe) begrenzen (math.), Cig. (T.); — einschränken, beschränken, Cig., Jan., nk.
SSKJ
omejítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na omejitev: omejitveni ukrepi
SSKJ
omejljív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki se da omejiti: tudi ta pravica je omejljiva
Pleteršnik
omejníčiti, -ȋčim, vb. pf. mit Grenzsteinen versehen, Cig., C.
Pleteršnik
omę̑jnik, m. = omejek, der Ackerrain, C.
Pleteršnik
omę̑ka, f. die Erweichung, Z.
Število zadetkov: 196339