Zadetki iskanja
♦ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev
- 1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti
- 2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče
- dopuščèn -êna -o: star. dopuščeno mu je bilo vrniti se domov
dopǘščeni -a -o dopuščen, dovoljen: je nyim nej dopüſcseno gucsati KŠ 1771, 520; da bi ſzkvarjenomi dopüscseno bilou KM 1783, 211
- 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
- 2. ženska oblika od dopustnik
- 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim
// bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel - 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi
● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična
- dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 738
- 739
- 740
- 741
- 742
- 743
- 744
- ...
- 6240
- Naslednja »