Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
gólaž -a m (ọ̑) jed iz kosov mesa, dušenega v začinjeni omaki: naročil si je golaž in pivo; goveji, svinjski golaž / pog. mali golaž mala porcija golaža
// krompirjev golaž krompir v začinjeni omaki; segedin(ski) golaž iz svinjskega mesa in kislega zelja
// iron. volilni golaž pogostitev, ki jo pripravi kandidat svojim volivcem
SSKJ
gólažev -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na golaž: golaževa omaka / golaževa konzerva / golaževa juha golažu podobna juha s krompirjem in rezanci
SSKJ
gólcati -am [u̯c] nedov. (ọ́) star. slišno piti, lokati: golcal je vino iz steklenice
    gólcati se nar., s smiselnim osebkom v dajalniku  kolcati se: golcalo se mu je
SSKJ
golčánje -a [u̯č] s (ȃ) glagolnik od golčati: slišalo se je golčanje in hropenje / pritajeno golčanje je preglasilo glasno petje / zamolklo golčanje strojev
SSKJ
golčáti -ím [u̯č] nedov., gólči; gólčal (á í) 
  1. 1. nerazločno, težko govoriti: premika ustnice in zamolklo golči / škripal je z zobmi in golčal pretrgane stavke / brezoseb. v prsih ji je golčalo
    // zastar. govoriti, pripovedovati: sam s seboj golči; venomer golči
  2. 2. oglašati se z zamolklim, tresočim se glasom: pes je pričel golčati / golob golči gruli; pren. veter je golčal vso noč
    golčèč -éča -e: golčeč glas
SSKJ
goldínar -ja m (ȋ) 
  1. 1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji
    // kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji
  2. 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji
    ♦     num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
SSKJ
goldínarček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od goldinar: tu in tam je zaslužil kak goldinarček
SSKJ
gólding -a m (ọ̑) agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding
SSKJ
gôlec -lca [u̯c in lc] m (ō) 
  1. 1. gol, neporasel hrib: hiša je stala na majhnem golcu; skalnati golci
  2. 2. ekspr. gol, neoblečen človek: v ambulanti je stalo več golcev
  3. 3. redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič: gnezdo je bilo polno golcev
    ♦     agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino
SSKJ
golečína -e ž (í) redko goličava, goljava: sredi gozda so naleteli na golečino
SSKJ
golén -i ž (ẹ̑) del noge med kolenom in gležnjem: odrgniti, prebiti si golen; pri padcu si je zlomil kost v goleni
♦ zool. del noge pri žuželkah med stegnom in stopalcem
SSKJ
golén -a -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi goleno zrno zrno, ki ni obdano s plevnato lupino
SSKJ
golèn -êna -o prid. (ȅ é) nar. gorenjsko nezrel: nabirali so golene lešnike; golene češnje
SSKJ
golénec in golênec -nca m (ẹ́; é) nar. gorenjsko nezrel sadež: v košari je imela same golence
♦ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino; golec
SSKJ
goleníca -e ž (í) 
  1. 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica
    // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice
  2. 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica
SSKJ
goleníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom
SSKJ
goleníšče -a s (í) zgornji del škornja; golenica: škornji s tesnim goleniščem
SSKJ
golénji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica
♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah
SSKJ
golénka -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. nogavica brez stopala: nosil je gojzarice in golenke
// gamaša: odpel je golenke in sezul čevlje
SSKJ
golénski -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice
Število zadetkov: 110820